DO VIŠJE KAKOVOSTI S SAMOEVALVACIJO

1. DO VIŠJE KAKOVOSTI S SAMOEVALVACIJO • OŠ Miška Kranjca Velika Polana – učno področje • Obdelano 464 vprašalnikov, od tega 400 učencev in 64 učiteljev.

2. ANALIZA REZULTATOV – učenci Velika Polana • Učenci pojmujejo bistvo učenja na nižjih kvalitativnih oblikah – učenje kot povečevanje količine znanja (ponavljanje, pomnjenje, uporaba…) • Učenci dobrega učitelja ocenjujejo po njihovih osebnih lastnostih in kvalitetah (jih razume, jim pomaga, pozoren, spoštljiv…)

3. Dobrega učenca povezujejo s šolo in s šolskim uspehom (dobre ocene, znanje, pripravljen sodelovati, dela naloge…) • Učenci se najpogosteje učijo iz zvezkov in učbenikov, raznih zbirk nalog…

4. Učenci v večini primerov ocenjujejo, da učitelji učence pogosto spodbujajo, preverijo če razumejo, jim pomagajo, skupno načrtujejo, zanimivo uvedejo v snov… Učenje učenja le včasih ali nikoli. • Če učenci snovi ne razumejo, se najpogosteje obrnejo na učitelja, nato na sošolca, šele nato drugi viri.

5. Učenci pri učenju najbolj pogosto uporabljajo naslednje metode: branje, ponavljanje, izpisovanje, miselni vzorec, barve. • Pri pouku se le včasih uporablja delo v skupinah, eksperimentalno delo, predstavitve in projekti. • Največkrat omenjeno: vprašanja in odgovori, izpisovanje, delovni listi, individualno delo. • Učencem bi za boljše delo pomagalo: več vaje, več spodbude, dobri učbeniki, delo na terenu, več učenja, mir, dobra razlaga.

6. PRIORITETNA PODROČJA • Učiti za višje taksonomske cilje in višje kvalitativno pojmovanje učenja. • Uporaba aktivnih metod učenja. • Poudarek na obče človeških vrednotah. • Uvajanje refleksije. • Uvajanje učenja učenja (strategije ob podajanju snovi).

7. PRIMERJAVA MED ŠOLAMI • Analiza rezultatov vprašalnikov je pokazala, da večjih razlik med šolami ni. Odgovori učencev so skoraj identični, le z manjšimi odstopanji - ne glede na šolo in regijo.

8. VPRAŠALNIKI ZA UČITELJEprimerjalno z učenci • Učitelji pojmujejo bistvo učenja na višjih ravneh, vendar le ta ne prevladujejo (učenje za življenje, učenje z razumevanjem, uporaba znanja, naučiti se učiti…) • Učitelji dobre učence pojmujejo po šolskih dejavnostih (dobre delovne navade, pomoč drugim, aktivno znanje, posega po dodatnih informacijah…)

9. Učitelji pri pojmovanju dobrega učitelja poleg osebnostnih lastnosti poudarjajo tudi dobro strokovno usposobljenost. • Učitelji so pogosto označili, da v pripravah načrtujejo spoznavanje dejstev in podatkov, razlage pojavov, reševanja problemov, razvijanje razumevanja sebe in drugih, oblikovanje vrednot.

10. Učitelji so pogosto označili odgovore: učim tisto, kar je v učbeniku, zadostuje mi obnovitev, uporabo drugih virov, dodatna gradiva, IKT, snov podajam primerjalno, uporabljam več virov. • Učitelji iščejo vzroke za neuspeh v glavnem pri učencih (kampanjsko učenje, nerazvite delovne navade, ne znajo se učiti…)

11. Učitelji smatrajo, da so učencem nudili različne oblike in metode dela za samostojno učenje: navodila, gradiva, razlaga, učenje učenja, rod. sestanki, plakati, referati, inovativni pristopi… • Če učenci snovi ne razumejo, so učitelji vedno pripravljeni še enkrat razložiti ali povedati kje dobijo dodatne informacije. Tudi druge označene dejavnosti se pogosto omenjajo.

12. Učitelji premalokrat uporabljajo izpisovanje iz učbenikov, eksperimentalno delo, projekti… • Učitelji med poukom pogosto uporabljajo opisane dejavnosti – razvijajo odgovornost, funkcionalno pismenost, uporabo učbenika, povezave z drugimi predmeti…, le včasih IKT, vedno pa pomoč drugim in spoštovanje drugačnosti. • Za boljše delo učitelji predlagajo metode učenja, vlogo staršev, izobraževanje, manjši normativi, večja avtonomnost, povezanost s ŠSS.