Delavnica Notranje kontrole in upravljanje s tveganji i zobraževalni program Drugi del Izdelava registra tveganj za pro

1. Delavnica Notranje kontrole in upravljanje s tveganjiizobraževalni programDrugi delIzdelava registra tveganj za proces javnega naročanja Anja Bajcar, Urad RS za nadzor proračuna

2. Vsebina Izdelava registra tveganj za proces JN: 1. Opredelitev tveganj 2. Ocenjevanje tveganj 3. Odzivanje na tveganja 4. Opredelitev ukrepov, odgovornih oseb in rokov 5. Pregledovanje in poročanje

3. 1. Opredelitev tveganj

4. Opredelitev tveganj • Prepoznavanje in opredelitev tveganj sta izrednega pomena za nadaljnje faze ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja tveganj. • Vsak proces ima svoj cilj delovanja, vsako tveganje, povezano s tem procesom, pa mora imeti svoj kontrolni cilj, da lahko ustrezno opredelimo ukrepe, s pomočjo katerih bo to tveganje obvladovano. Opredelitev tveganj lahko izvedemo v dveh korakih: • Začetna opredelitev – ko se izvaja prvič (na sistematičen način); • Stalno ugotavljanje – tveganje se lahko spremeni, prenehaali pa nastane novo tveganje; Za opredelitev oz. ugotavljanje tveganj lahko uporabimo dva pristopa: • Naročilo pregleda – za ugotovitev tveganj je ustanovljena posebna skupina, ki jo lahko sestavljajo osebe znotraj organizacije ali izven nje. • Samoocenitev tveganj – vsaka organizacijska enota ugotavlja tveganja pri svojem poslovanju oz. doseganju svojih ciljev. Možna je tudi kombinacija obeh pristopov.

5. Opredelitev tveganj za proces javnih naročil

6. 2. Ocenjevanje tveganj

7. Temeljna načela ocenjevanja tveganj • Zagotoviti, da obstaja jasno zasnovan proces, ki omogoča merjenje verjetnosti in posledic vsakega tveganja. • Evidentirati oceno tveganj na tak način, da se nadzorovanje in razporeditev tveganj po pomembnosti lažje izvedeta. • Nekatera tveganja se lahko izrazijo v številkah (npr. finančno tveganje), druga pa ne in je za njihovo oceno potrebna subjektivna presoja); • Ocenjevanje tveganj je tudi stvar ‘občutka’. ZATO Ključni dejavniki: - Razumevanje tveganja; - Sposobnost meriti tveganje; - Ustreznost sistemov za ugotavljanje in nadzorovanje;

8. Ocenjevanje tveganj in njihova razporeditev po pomembnosti Tveganja ocenimo in razporedimo po pomembnosti na podlagi dveh meril VPLIVA VERJETNOSTI Gre za posledice, ko zastavljeni cilji niso doseženi. Gre za možnost, da želeni cilj ne bo dosežen, če kontrole niso prisotne oz. ne delujejo. POMEMBEN (P) ZMEREN (Z) MAJHEN (M) VISOKA (V) SREDNJA (S) NIZKA (N)

9. Visoka stopnja tveganja Velike Srednja stopnja tveganja Posledice Srednje Majhne Verjetnost Tabela tveganj Nizka stopnja tveganja

10. 3. Odzivanje na tveganja

11. Odziv na ugotovljeno tveganje • Opredeli in oceni se vse možne odzive na ugotovljeno tveganje (tveganja sprejeti, blažiti, prenesti, se mu izogniti, ipd). • Sredstva so omejena, zato se je potrebno odzivati na tveganja na najbolj učinkovit način. • Pri opredeljevanju odzivov si lahko pomagamo z modelom obvladovanja tveganj.

12. MODEL OBVLADOVANJA TVEGANJ: s pomočjo modela obvladovanja tveganj se osredotočimo na področja pomembnejših tveganj, tistih, ki imajo oznake, ki se v spodnji tabeli nahajajo v rumeno-oranžno označenih poljih. Sprejemljiva raven tveganja

13. Register tveganj Usmeritve za notranje kontrole • Po izvedeni opredelitvi in oceni tveganj se vzpostavi t.i. register tveganj, ki vsebuje seznam tveganj in oceno pomembnosti posameznega tveganja; • Rezultate opredelitev in ocen tveganj ter sprejemljivih stopenj tveganja je priporočljivo zbrati v registru tveganj, ki je podlaga za ukrepanje;

14. 4. Opredelitev ukrepov, odgovornih oseb za izvajanje posameznega ukrepa in rokov za izvedbo ukrepa

17. 5. Pregledovanje in poročanje o tveganjih

18. Pregledovanje in poročanje o tveganjih • Razlogza pregledovanje in poročanje: • Pridobitev zagotovil, da je sistem obvladovanja tveganj uspešen ali pa so potrebni dodatni ukrepi. • Vse procese upravljanja s tveganji je potrebno (najmanj) letno pregledovati. • Vsako posamično tveganje je potrebno spremljati tudi pogosteje. • Če pride do sprememb pri tveganjih, mora biti vodstvo o tem obveščeno. • V procesu pregledovanja upravljanja s tveganji ima notranji revizor osrednjo vlogo.

19. Vloga notranjega revizorja • Notranji revizor: • deluje kot svetovalec! • (vendar) NI ODGOVOREN za upravljanje s tveganji ali spremljanje le-teh. Notranje revidiranje igra pomembno vlogo, saj lahko: • spodbuja naklonjenost k obvladovanju tveganj, • ocenjuje upravljanje s tveganji, • Skladno s Standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju oz. Usmeritvami za DNR mora notranji revizor: • pomagati organizaciji pri ugotavljanju in vrednotenju pomembnejših izpostavljenosti tveganjem v zvezi s poslovodenjem, poslovanjem in IS organizacije glede: • zanesljivosti in popolnosti finančnih in poslovnih informacij; • uspešnosti in učinkovitosti poslovanja; • varovanja premoženja; • skladnosti z zakoni, predpisi in pogodbami;

20. 6. Zaključek

21. Zaključek • Upravljanje s tveganji mora biti pregleden, usklajen, splošno sprejetin uspešen postopek. • Vodje morajo dobro poznati in razumeti svojo vlogo in odgovornosti glede tveganj. • Pri ugotavljanju in ocenjevanju tveganj morajo sodelovati vsi zaposleni v organizaciji. • Nosilci tveganj morajo prevzeti svojo odgovornost glede tveganj in sprejemati ustrezne ukrepe.

22. Hvala za pozornost!