160 likes | 348 Views
Biogoriva in genska tehnologija: od »hrane za la č ne« do »hrane za avtomobile«?. Anamarija Slabe Inštitut za trajnostni razvoj. Izrazi. BIOMASA : pester nabor “biološke mase” za neprehranske namene Energija iz biomase (“bioenergija” – neustrezno!) Biogoriva – goriva iz biomase
E N D
Biogoriva in genska tehnologija: od »hrane za lačne« do »hrane za avtomobile«? Anamarija Slabe Inštitut za trajnostni razvoj
Izrazi • BIOMASA: pester nabor “biološke mase” za neprehranske namene • Energija iz biomase (“bioenergija” – neustrezno!) • Biogoriva – goriva iz biomase • bioetanol, biodizel,bioplin • Energijske rastline • oljnice (repica, soja, sončnica), • žita, večletne rastline
“Generacije” biogoriv “Biogoriva 1., 2. in 3. generacije” • 1. generacija: v glavnem iz kmetijskih rastlin; možno je dodajanje manjših količin običajnim gorivom • 2. in 3. generacija: nove tehnologije za predelavo – uporaba širokega spektra biomase 2. G: predelava lignoceluloze
Velika pričakovanja BP (British Petroleum) = Beyond Petroleum? “BP announced that team at the University of California, Berkeley; Lawrence Berkeley National Laboratory; and the University of Illinois at Urbana-Champaign won a $500 million 10 year award to develop biofuels to address global warming and local environmental concerns. The consortium has formed the Energy Biosciences Institute (EBI) to take on this challenge.
V Evropi nam GS-hrana ne tekne… …toda GS-rastline za industrijsko rabo ne bodo motile? Novo upanje za ponudnike GS sort: • Rastline v vlogi obnovljivih virov energije niso namenjene prehrani • Potrošnik z njimi ne pride v neposreden stik • “zelena” (okoljska) podoba obnovljivih virov bo “obarvala” tudi GS-energijske rastline
Obeti • GS-energijske rastline • GS-rastline odporne na sušo • GS-krompir s povečano vsebnostjo škroba • GS-drevesa: les z zmanjšanim deležem lignina • GS-rastline kot farmacevtski laboratoriji…
Težave • Razmejitev od pridelave in predelave živil ni možna Primer bioplina: Nemško strokovno združenje Biogas nujno odsvetuje uporabo GS-rastlin*, ker • je vprašanje odgovornosti nerešeno, • je treba upoštevati odklonilen odnos potrošnikov, • pridelave rastlin za pridobivanje energije v bioplinarnah ni možno razmejiti od pridelave za hrano, saj preostanki fermentacije v vsakem primeru končajo na kmetijskih zemljiščih. *Biogas Journal, 2006
Težave • Povečanje obsega monokultur • Bioplin iz GS-koruze in “superbiomasnih rastlin”: 1 ha koruzne silaže da pribl. 8.600 m3 bioplina. • Dolgoročne pogodbe z energetskimi podjetji – možna nova oblika pogodbenega kmetijstva. • Posledice: okrepitev usmeritve k velikim monokulturam brez kolobarja in oranja (= prihranek delovne sile in goriva) odlične razmere zakoruzno veščo ”GS-rešitev” v obliki Bt-koruze
Rešitve 1. Uspešnost običajnega žlahtnjenja rastlin • Genska variabilnost koruze iz J Amerike in Evrope je izjemna: “energijska” koruza z stebli, debelimi kot otroška roka, doseže 5 m višine in raste tako hitro, da jo kmet lahko žanje dvakrat letno (KWS Saat AG) • Nove sorte bodo kmalu na trgu
Rešitve 2. Ukrepi trajnostnih metod pridelave: • dobro premišljen kolobar • istočasna pridelava več energijskih rastlin - “multicropping” Oboje omogoča povečanje pridelka biomase in hkrati bistveno omeji širjenje škodljivcev. (Raziskave: Uni Kassel-Witzenhausen; KWS Saat AG) Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe e.V. financira triletni poskus, 8 mio EUR: Primer uspešne mešanice: proso, sudanska trava, žita.
Rešitve 3. Pestrost možnih energetskih rastlin zadošča – genska tehnologija je odveč. • Smisel ni v iskanju “naj energetske rastline”, pač pa v izrabi velike pestrosti možnih energetskih rastlin. (A. Faij, Uni Utrecht)
Rešitve 4. Izboljšava sedanjih sistemov • Primer: bioplinarne morajo začeti izkoriščati tudi toploto, ki nastaja ob fermentaciji, saj v nasprotnem primeru najkasneje v 10 letih ne bodo več konkurenčne. (K. Scheffer, Uni Kassel)
GS rastline kot gorivo ali hrana – bistvene razlike v učinkih ni • Učinki na okolje in odprta vprašanja glede tega ostajajo enaka. • Tudi vprašanje soobstoja ostaja nespremenjeno. • Ni jamstva, da GS-rastline ne bodo zašle v prehransko verigo oziroma da ne bodo onesnažile običajnih ali ekoloških pridelkov.
GS rastline za industrijo in farmacijo • Nevarnosti v primeru onesnaženja so še mnogo večje. Primer: v ZDA se je l. 2001 “farmacevtska” GS-koruza z vgrajeno produkcijo cepiva za svinje se je skrižala s sosednjimi posevki in se pojavila tudi v nadaljnjih posevkih. Odškodninski zahtevek več mio $.
Ustrezen pristop? Nedvomno: • Gensko spremenjene energetske rastline so še en poskus, da bi uporabo genske tehnologije v kmetijstvu izvlekli iz krize sprejemljivosti in upravičenosti. Ustrezen pristop: • Celovito ovrednotenje tveganj in realnih pričakovanj, predvsem pa preverjanje in razvoj netveganih in trajnostnih rešitev.