180 likes | 442 Views
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO OPTIČNI TOK Strojni vid B OŠTJAN GRAŠIČ LJUBLJANA, 2003. POTEK PREDSTAVITVE. UVOD. POLJE GIBANJA (MOTION FIELD). OPTIČNI TOK (OPTICAL FLOW). DISKRETIZACIJA OPTIČNEGA TOKA. PRIKAZ PRAKTIČNIH PRIMEROV. ZAKLJUČEK. UVOD.
E N D
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO OPTIČNI TOK Strojni vid BOŠTJAN GRAŠIČ LJUBLJANA, 2003
POTEK PREDSTAVITVE UVOD POLJE GIBANJA (MOTION FIELD) OPTIČNI TOK (OPTICAL FLOW) DISKRETIZACIJA OPTIČNEGA TOKA PRIKAZ PRAKTIČNIH PRIMEROV ZAKLJUČEK
UVOD IZ ČASOVNEGA ZAPOREDJA SLIK JE MOŽNO IZLUŠČITI VELIKO UPORABNIH INFORMACIJ PRAKTIČEN PRIMER PREDSTAVLJAJO SATELITSKE SLIKE GIBANJE ZRAČNIH MAS JE PREDSTAVLJENO KOT GIBANJE SVETLOBNIH VZORCEV NA SLIKI
POLJE GIBANJA (MOTION FIELD) DOLOČA VEKTOR HITROSTI VSAKI TOČKI NA SLIKI
OPTIČNI TOK (OPTICAL FLOW) JE OČITNO GIBANJE SVETLOBNIH VZORCEV V IDEALNEM PRIMERU SE POPOLNOMA UJEMA S POLJEM GIBANJA DEJANSKO PA JE V NEKATERIH PRIMERIH LAHKO POVSEM DRUGAČEN
OPTIČNI TOK (OPTICAL FLOW) V VEČINI PRIMEROV PA SE OPTIČNI TOK NE RAZLIKUJE BISTEVNO OD POLJA GIBANJA KAJ POMENI OČITNO GIBANJE SVETLOBNIH VZORCEV? NI ENOLIČNO DOLOČLJIV IZ LOKALNE INFORMACIJE
OPTIČNI TOK (OPTICAL FLOW) ENAČBA OMEJITVE OPTIČNEGA TOKA
OPTIČNI TOK (OPTICAL FLOW) PROSTOR HITROSTI PROBLEM ODPRTINE (APERTURE PROBLEM): KOMPONENT OPTIČNEGA TOKA SE NE DOLOČA PRAVOKOTNO NA OMEJITVENO ČRTO (VZDOLŽ KRIVULJE Z ENAKO SVETLOBO)
GLADKOST OPTIČNEGA TOKA PREDSTAVLJA DODATNO OMEJITEV ŽELIMO OMEJITEV, KI BO PREDPOSTAVLJALA TUDI ELASTIČNA TELESA PONAVADI JE SPREMEMBA POLJA GIBANJA ZVEZNA V VSEH DELIH SLIKE, ZATO POSKUŠAMO ZMANJŠATI MERO ODMIKA OD GLADKOSTI TUDI NAPAKA ENAČBE OMEJITVE OPTIČNEGA TOKA MORA BITI ČIM MANJŠA
GLADKOST OPTIČNEGA TOKA PARAMETER LAMBA OZNAČUJE NAPAKO ENAČBE GIBANJA NA SLIKI RELATIVNO GLEDE NA ODMIK OD ZVEZNOSTI, NJEGOVA VREDNOST NAJ BO MAJHNA, ČE VSEBUJE SLIKA VELIKO ŠUMA MINIMIZACIJO VREDNOSTI INTEGRALA PRESTAVLJA PROBLEM, KI GA REŠUJE VARIACIJSKI RAČUN
DISKRETNI PRIMER UPORABIMO VREDNOSTI OPTIČNEGA TOKA V TOČKI (i,j) IN NJENIH SOSEDNJIH TOČKAH MERA ODMIKA OD GLADKOSTI NAPAKA ENAČBE OMEJITVE OPTIČNEGA TOKA
DISKRETNI PRIMER IŠČEMO VREDOSTI {uij} IN {vij}, KI PREDSTAVLJAJO MINIMALNO VREDNOST ENAČBE: REZULTAT JE SLEDEČ ITERATIVNI POSTOPEK:
ZAKLJUČEK METODA OPTIČNEGA TOKA JE ZELO UPORABNA ZA INDIKACIJO SMERI PREMIKOV ZRAČNIH MAS PRAVILNA TRANSFORMACIJA SLIK BI OMOGOČILA TUDI DOBRO OCENO HITROSTI PREMIKOV OPTIMIZACIJA ALGORITMA
LITERATURA IN VIRI Horn, Berhold Klaus Paul, Robot vision, MIT Press, 1985 Bart M. ter Haar Romeny (ed.), Geometry-Driven Diffusion in Computer Vision, Kluwer Academic Publishers, 1994 Http://www.wetterzentrale.de Http://www.jlet.olimp.si