1 / 43

Ekonomske politike EU

Ekonomske politike EU. Poglavje 1 Zgodovina. Obdobje neposredno po II. SV. Klima za drastične spremembe je bila primerna : Dejstva :. Klima za drastične spremembe :. Reichstag, 1945. Frankfurter Allee, 1945. Slike. Klima za drastične spremembe :. Brandenbur ška vrata. Slike.

deidra
Download Presentation

Ekonomske politike EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Ekonomske politike EU

  2. Poglavje 1Zgodovina

  3. Obdobje neposredno po II. SV • Klima za drastične spremembe je bila primerna: • Dejstva:

  4. Klima za drastične spremembe: Reichstag, 1945 Frankfurter Allee, 1945 • Slike

  5. Klima za drastične spremembe: Brandenburška vrata • Slike

  6. Klima za drastične spremembe: Unter der Linden, 1945 Unter der Linden, 1997 • Slike

  7. Klima za drastične spremembe: Berlinska katedrala, 1945 Berlinska katedrala, 1997 • Slike

  8. Klima za drastične spremembe: • Slike

  9. Klima za drastične spremembe: Rotterdam, 1940 • Slike

  10. Klima za drastične spremembe: London 1940 • Slike

  11. Klima za drastične spremembe: Vzhodni London, 1940 • Slike

  12. Ključno vprašanje v letu 1945 • “Kako preprečiti naslednjo vojno v Evropi?” • Kaj je povzročilo vojno? 3 odgovori • “Očrniti poraženca” • Kapitalizem • Destruktivni nacionalizem • Vsak izmed njih je impliciral 3 povojne rešitve • “Nevtralizirati” Nemčijo, Morgenthau Plan, 1944 • Sprejeti komunizem • Začeti s procesom evropskega integriranja • Evropska integracija je na koncu prevladala, a to v poznih 40-ih še ni bilo samoumevno.

  13. Blokada Berlina Nemčija & Berlin razdeljeni v 4 cone Pojav razdeljene Evrope • Začetek hladne vojne. • SZ vzpostavi komunizem na Vzhodu. • Britanske, francoske in ameriške cone združene do leta 1948. • Koraki v smeri formiranja zahodnonemške vlade. • Blokada Berlina, 1948. • Koncept “nevtralizirati” Nemčijo zamenjan za močno Zahodno Nemčijo + proces evropskega integriranja.

  14. Razdeljena Evropa

  15. Stražni stolpi v Vzhodnem Berlinu

  16. Prehod Charlie, 1961

  17. Prvi koraki • Prvi koraki: Organizacija za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC) in Evropska plačilna unija (EPU) • OEEC in EPU sta bili ustanovljeni leta 1948 v sklopu Marshallovega plana. • OEEC je bila namenjena • Koordinaciji razdeljevanja pomoči • Pospeševanju svobodne trgovine. • EPU je bilo namenjen • Lajšanju plačilnobilančnih problemov • Pospeševanju svobodne trgovine.

  18. Potreba po poglobitvi procesa evropskih integracij • S časom, ko je “hladna vojna” vse bolj dobivala obrise prave vojne, se je krepila potreba po ponovnem oboroževanju ZR Nemčije. • ZR Nemčija ustanovljena leta 1949. • Vendar pa je močna in neodvisna Nemčija pri mnogih, vključno pri številnih Nemcih, vzbujala strah. • Široko prisotno mišljenje: najbolje je vključiti ekonomsko in vojaško močno ZR Nemčijo v evropske nadnacionalne strukture. • Problem: OEEC je bil prešibak instrument za dosego tega cilja in za preprečevanje bodočih vojn med Zahodnoevropskimi silami.

  19. Dva pristopa k procesu evropskih integracij • “Federalni” vs “medvladni” pristop • Federalizem – supranacionalne strukture • Medvladni pristop – nacionalne države zadržijo vso suverenost • Organizacije temelječe na “medvladnem” pristopu • OEEC (1948), Svet Evrope (1949), Sodišče za človekove pravice (1950), EFTA (1960) • Organizacije temelječe na “federalnem” pristopu • ECSC (1951), EEC (1958)

  20. 1960-1973, dva neprekrivajoča se koncentrična kroga IS EFTA-7 NL D B L N FIN S F DK I UK EEC-6 A P IRL CH Zahodnoevropski trgovinski sporazumi v 1960ih: EFTA-7 in EEC-6 : E GR

  21. Evolucija obeh koncentričnih krogov • Preferenčna liberalizacija v okviru EEC and EFTA se nadaljuje • (carinska unija v okviru EEC ter območje proste trgovine v okviru EFTA vzpostavljeni do leta 1968) • Pojavijo se diskriminacijski učinki, ki vzpodbudijo pritiske v EFTA članicah za vključitev v EEC • Preusmeritev trgovinskih tokov stimulira včlanitev v EEC • Povečevanje EEC še povečuje interes za članstvo • Ko se VB zaprosi za vstop v EEC (1961), ji sledijo nekatere druge EFTA članice • Dvakratni “ne” de Gaulle-a

  22. Evolucija obeh koncentričnih krogov • Prva širitev, 1973 • Velika Britanija, Danska, Irska (Norveška zavrnila vstop na referendumu) • Širitev EEC je povečala “pritisk za vključitev” v preostalih EFTA članicah • Preostale EFTA članice so podpisale sporazume o prosti trgovini z EEC-9 • Zakaj ti sporazumi niso bili podpisani prej? • Domino učinek zmanjševanja trgovinskih ovir • Prvi v okviru EEC6 → širitev sporazumi o prosti trgovini med EEC in posameznimi EFTA člani

  23. Zahodnoevropski trgovinski sporazumi sredi 1970-tih IS FIN N DK S NL UK D B IRL L EEC-9 A F I EFTA-7 CH P E GR Dva koncentična kroga

  24. Evropesimizem, 1975-1986 • Politični šoki: • “Luksemburški kompromis” + širitevso pripeljali do krize v odločanju • Ekonomski šoki: • Propad Bretton-Woodskega mednarodnega denarnega sistema, 1971-1973. • Propadla shema monetarne integracije. • Naftni šoki v letih 1973 and 1979 ter stagflacija. • Propad poglabljanja trgovinske integracije. • Naraščajoči stroški Skupne kmetijske politike privedejo do proračunskih problemov.

  25. Svetle točke v tem obdobju • Vzpostavitev demokracij v Španiji, Grčiji in na Portugalskem • Druga širitev – Grčija v letu 1981 • Tretja širitev – Španija in Portugalska v letu 1986 (po dolgih in napornih pogajanjih) • EMS vzpostavljen leta 1979 deluje dobro • Proračunske pogodbe • Odločitev “Cassis de Dijon”iz l. 1979 (temelječa na sodni odločitvi Dassonville iz l. 1974) • Odločitev se zoperstavlja veljavnosti nacionalnih pravil glede uvajanja necarinskih trgovinskih ovir • Uveden princip vzajemnega priznavanja

  26. Poglabljanje krogov: Single Market Programme • Vzajemno priznavanje kot grožnja suverenosti nacionalnih regulatorjev • Delors iniciira vse potrebno za zaključek formiranja enotnega evropskega trga – Single European Act • Vzpostavlja “območje brez notranjih meja, v katerem bo zagotovljeno prosto gibanje blaga, storitev in kapitala". • Pomembne institucionalne spremembe, posebno prehod na večinsko odločanje glede stvari povezanih z enotnim trgom. • Vzajemno priznavanje naj bi bilo omogočeno z vsaj minimalno harmonizacijo • Bolj učinkovit sistem odločanja je omogočil prehod na “nov pristop” k liberalizaciji t.i. tehničnih ovir za trgovino.

  27. Single Market Programme, EC92 • Osnovni elementi • Liberalizacija menjave blaga in storitev • Zmanjševanje / odprava mejnih formalnosti • Harmonizacija DDV stopenj v okviru določenega “pasu” • Liberalizacija javnih naročil • Harmonizacija tehničnih standardov in njihovo medsebojno priznavanje (proizvodnja, pakiranje, trženje) • Liberalizacija na področju faktorjev proizvodnje • Odprava vseh kapitalskih omejitev (!!!) in poglobljena integracija trgov kapitala • Liberalizacija čezmejnega poslovanja in politika prostega vstopa na trg

  28. Domino učinek, del II • Poglabljanje integracije v okviru EEC-12 je okrepilo “sile za vstop” v preostalih EFTA državah. • Konec hladne vojne je zmanjšal odpor EFTA držav za vključitev v EEC. • Posledica delovanja “sil za vstop” • EEA – iniciativa za razširitev enotnega trga na EFTA države. • Prošnje za vstop v EEC izražene s strani vseh držav EFTA-e z izjemo Islandije • Koncentrični krogi so ostali, vendar globji.

  29. Četrta širitev 1994 • 1994, Avstrija, Finska, Norveška,Švedska sprejete (Norvežani na referendumu ponovno rekli “ne”) 1973 2004 1958 Cyprus 1986 Malta 1981

  30. Padec komunizma v vzhodni Evropi • Do 1980-ih se je zahodnoevropski ekonomski in politični sistem izkazal za boljšega od sistemov na vzhodu Evrope. • Do 1980-ih let je SZ preprečevala reforme v vzhodni Evropi (ekonomski in vojaški pritiski). • Spremembe v SZ, ki so je povzročile ekonomske in politične slabosti. • “Perestrojka”– postopne tržne reforme • “Glasnost” – odprtost

  31. Politične spremembe v vzhodni Evropi • Junija 1989 je poljska Solidarnost izsilila prve svobodne parlamentarne volitve; komunisti izgubili • Moskva je sprejela novo poljsko vlado. • Nevmešavanje Moskve v primeru Poljske je spodbudilo verižno reakcijo v regiji. • Reformistiv madžarski komunistični partiji za pospešitev reform; Madžarska odprla mejo z Avstrijo, tisoči vzhodnih Nemcev odšli v ZR Nemčiji preko madžarske in Avstrije. • Masovni protesti v Vzhodni Nemčiji; padec berlinskega zidu 9 novembra 1989. • Konec leta 1989: demokracije v Poljski, na Madžarskem, v Češkoslovaški in v Vzhodni Nemčiji (združitev Nemčij 1990)

  32. Propad SZ • Leta 1990 Estonija, Latvija in Litva razglasijo neodvisnost. • Konec leta 1991 SZ razpade. • Hladna vojna se konča brez enega strela. • Vojaška delitev Evrope se zaključi.

  33. Reakcija EU na te dogodke • Na nastale tektonske spremembe EU odgovori s finančno pomočjo (PHARE) in krediti novonastalim demokracijam. • Podpis “evropskih sporazumov” z novimi svobodnimi državami centralne in vzhodne Evrope • To so sporazumi o prosto-trgovinskem območju z obljubami za poglabljanje integracije in z nekaj finančne pomoči

  34. Od Kopenhagna do Kopenhagna • EU je junija 1993 izrazila pripravljenost, da se države V Evrope lahko vključijo v EU. • Kopenhagenski kriteriji za vstop v EU. • stabilnost institucij, ki garantirajo demokracijo, • vladavina prava, • človekove pravice in zaščita manjšin, • delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost soočanja s konkurenčnimi pritiski v okviru EU. • Na vrhu EU v Kopenhagnu decembra 2002 zaključena pogajanja z 10 državami te regije. • Peta širitev maja 2004

  35. Združitev Nemčije in Maastricht • Predvidena združitev Nemčije 1990 leta odprla vrata za “velika pogajanja” med Mitterrandom in Kohlom. • Nemčija se odpove DM v korist Evropske monetarne unije, Vzhodna Nemčija pa se pridruži EU brez pogajanj. • Jacques Delors predlaga drugi velik korak v procesu evropskih integracij. • Ustanovitev monetarne unije. • Idejo sta “posvojila” francoski predsednik Francois Mitterrand in nemški kancler Helmut Kohl. • Maastrichtska pogodba podpisana 1992 • Monetarna unija do l. 1999, skupna valuta do l. 2002. • Formirana struktura EU s “tremi stebri” • Tečajna kriza ERM sistema, 1992-1994.

  36. Priprava za “vzhodno” širitev • Predvidena “vzhodna” širitev je zahtevala reformo institucij EU • Pet poskusov: • Amsterdamska pogodba, 1997 • Pogodba iz Nice, 2000 • Osnutek Ustavne pogodbe pripravljen v okviru Evropske konvencije, 2003 • Določene spremembe teksta na medvladni konferenci 2003 • Ustavna pogodba, junij 2004. • Lizbonska pogodba, december 2007

  37. Amsterdamska pogodba • Propadla reforma institucij • Uvedla manjše popravke / dopolnitve v Maastrichtsko pogodbo • Več socialne politike • Vloga EU parlamenta nekoliko okrepljena • Uveden koncept “poglobljenega sodelovanja” • “Ostanki iz Amsterdama” • Glasovalne pravice v Svetu EU, • Število komisarjev, • Širitev področij z glasovanjem na podlagi večine glasov

  38. Pogodba iz Nice • Reforms of main institutions agreed, but poorly done • Glasovalne pravice v Svetu opredeljene zelo kompleksno; povečana teža velikih držav • Brez pomembne spremembe glede večinskega glasovanja • Do 27 članic ima vsaka država svojega komisarja • Splošno ocenjevana kot neuspešna • Glavne rešitve ponovno preverjene v osnutku Ustavne pogodbe iz leta 2003

  39. Ustavna pogodba • Izboljšan sistem odločanja v okviru Sveta ter majhno povečanje števila področij z večinskim glasovanjem. • Vključuje Listo temeljnih pravic. • Druge stvari vključene v dokument: • Veliko “čiščenja” prejšnjih pogodb. • Koraki v smeri bolj koherentnega odločanja na področju zunanje politike. • Številne de facto rešitve spreminja v pravno zavezujoče.

  40. Problemi Ustavne pogodbe • Francija in Nizozemska sta ustavno pogodbo na referendumu zavrnili poleti 2005. • Voditelji EU so si junija 2005 vzeli čas za premislek

More Related