OBRAVNAVA V SKUPNOSTI

1. OBRAVNAVA V SKUPNOSTI KOORDINATOR OBRAVNAVE V SKUPNOSTI JANEZ TUŠAR, magister soc. dela Center za socialno delo Idrija

2. Obravnava v skupnosti „je postopek izvajanja socialno-varstvenih, zdravstvenih ali drugih storitev in programov pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v PB ali nadzorovani obravnavi, vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave“ (Pravilnik o načinu in vsebini obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti)

3. Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi pristojni Center za socialno delo (Zakon o duševnem zdravju). Nastop profila Koordinatorja obravnave v skupnosti s sprejetjem Zakona o duševnem zdravju (2008).

4. Naloge koordinatorja obravnave v skupnosti

5. Uporaba metode osebnega načrtovanja in izvajanja storitev skupaj z uporabnikom v vzpostavljenem delovnem odnosu. (vpliv uporabnika, krepitev moči, pravica do napak, refleksivnost in reflektivnost)

6. Vir: Flaker, Mali, Rafaelič, Ratajc (2013), str. 28

7. Število Koordinatorjev obravnave v skupnosti • prva faza 2009, 19KOS v 9 področjih • druga faza - širjenje mreže 2011: dodatnih 5 KOS skupaj 24 (pri čemer 2 KOS opravljata delo polovični delovni čas, CSD Idrija, CSD Murska Sobota) • plan- predvideno končno število KOS do konca leta 2012 je bilo 30 KOS • trenutno dejansko stanje: 22,5 KOS • Razlog za zmanjševanje števila koordinatorjev: • ni soglasij MDDSZ ob nadomestitvah (Zakon o uravnoteženju javnih financ - ZUJF)

8. Normativ KOS • Normativ števila uporabnikov s katerimi KOS aktivno sodeluje je 30-40 uporabnikov. • Dejansko je število vključenih uporabnikov v praksi večje, kar kaže na to, da so potrebe po koordinatorjih večje od sedanjega števila. V letu 2013 je bilo vodenih 1436 uporabnikov. • Neposredni vplivi na kvaliteto dela- zamik načrtovanja in izvajanja osebnih načrtov, manj osebnih stikov, krajši čas neposrednega stika z uporabnikom in preobremenjenosti KOS. • Število pobud za vključitev v KOS je iz PB prešlo na CSD, psih. ambulante, nevladne org. ter druge.

9. Povezovanje s profili (timske konference) • Psihiatri – še vedno prihaja do tega, da občasno nekateri ne želijo sodelovati, navajajo različne razloge (časovna stiska, oddaljenost kraja MDT, neurejenost plačila njihovega sodelovanja v MDT, nezainteresiranost in nepristojnost). Koordinatorji izkoriščamo druge možnosti sodelovanja (e-pošta, pošta, telefon). • Ostali sodelujoči–CSD, nevladne organizacije, ZZRS, ZD, društva, šole, občine, stanovanjski skladi, zapori, sodišča, PB-ekipe psihiatričnega zdravljenje v skupnosti

10. Ovire • Pomanjkanje različnih programov nevladnih organizacij v določenih regijah • Pomanjkanje ustreznih programov za mlade pod 18 let • Slabo razvita mreža storitev na področju skrbi za duševno zdravje

11. Dobre prakse KOS • Preselitve iz zavodov v stanovanjske skupine • Preselitve iz SS v lastna ali najemniška stanovanja • Ureditev bivanjskih razmer in psihosocialne podpore v lokalnem okolju in s tem možnosti nadaljnjega bivanja v kraju. • Izboljšanje socialne vključenosti in destigmatizacija uporabnikov (podpora, krepitev moči, stabilizacija življenjskih razmer)

12. Viri: • Zakon o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008) • Pravilnik o načinu in vsebini obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti (Ur. l. RS, št. 49/2009) • Vito Flaker, Jana Mali, Andreja Rafaelič, Simona Ratajc (2013): Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo

13. Hvala za pozornost!