970 likes | 2.06k Views
KOMUNIKACIJA. Je vsako medsebojno sodelovanje in izmenjava. KOMUNIKACIJSKI KANALI. Optični Akustični Taktilni Olfaktorni Gustatorni. NIVOJI KOMUNIKACIJSKEGA VEDENJA. Lingvistični : hominidi (človek) Simbolični : primati Psihosocialni : sesalci Biosocialni : socialni insekti, ptice
E N D
KOMUNIKACIJA Je vsako medsebojno sodelovanje in izmenjava.
KOMUNIKACIJSKI KANALI • Optični • Akustični • Taktilni • Olfaktorni • Gustatorni
NIVOJI KOMUNIKACIJSKEGA VEDENJA • Lingvistični: hominidi (človek) • Simbolični: primati • Psihosocialni: sesalci • Biosocialni: socialni insekti, ptice • Signalni: plazilci, ribe, dvoživke, členonožci • Fazični: mehkužci, hrustančnice, kolobarniki, obloustke • Tonični: ožigalkarji, iglokožci, predvretenčarji • Vegetativno-trofični: rastline, praživali
NEZAVEDNA USPOSOBLJENOST RAVNI UČENJA • ZAVESTNA USPOSOBLJENOST • ZAVESTNA NEUSPOSOBLJENOST • NEZAVEDNA NEUSPOSOBLJENOST
MODEL KOMUNICIRANJA SPOROČILO Oddajnik-pošiljatelj KODA KODA Sprejemnik-prejemnik KOMUNIKACIJSKA POT Povratnainformacija
Pomembno pri pošiljatelju je: • Kaj hoče sporočiti • Zakaj sporoča • Komu pošilja sporočilo • Na kakšen način sporoča • Kdaj sporoča
Pomembno pri prejemniku je: • Njegove lastnosti • Sposobnost razumeti sporočilo • Pripravljenost sprejeti vsebino • Trenutno razpoloženje • Odnos do pošiljatelja
VZROKI MOTENJ PRI ODDAJNIKU IN PREJEMNIKU • ČUSTVA • STALIŠČA • PREDSODKI • STEREOTIPI • MEDSEBOJNI ODNOSI • (NE)POZNAVANJE
KODIRANJE IN DEKODIRANJE DOGODEK ZAZNAVA DOGODKA DOŽIVETJE POTENCIALNO POPOLN JEZIKOVNI OPIS IZGOVORJENO
OVIRE PRI UČINKOVITEM KOMUNICIRANJU • Ovire v procesu zaznavanja in filtriranja • Mehanične ovire • Semantične ovire • Psihološke ovire
5 OSNOVNIH AKSIOMOV KOMUNICIRANJA • Ni mogoče NEkomunicirati • Komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik • Problem izhodiščne točke (interpunkcije) • Komunikacija lahko poteka digitalno ali analogno • Medsebojna komunikacija je razvijajoči se konstanten vzorec reakcij
NAČINI KOMUNICIRANJA • Neposredno – posredno • Enosmerno – dvosmerno • Vsebinsko – odnosno • Zavestno – nezavedno • Besedno – nebesedno
VZROKI MOTENJ PRI BESEDNEM KOMUNICIRANJU • Različen pomen besede za posameznika • Nedoločeni samostalniki in glagoli • Dvoumna uporaba primerjav • Uporaba ocen • Izkrivljanje besednih sporočil • Izpuščanje podatkov • Posploševanje • Napačna interpretacija sporočila • Proces prevajanja misli v besede
KAKO SE MISLI PREVAJAJO V BESEDE POVRŠINSKA STRUKTURA MSI brisanje M S I I L popačenje MISLI posploševanje GLOBINSKA STRUKTURA DOLOČENE MISLI
Z NEBESEDNO KOMUNIKACIJO LAHKO: • Poudarimo ali nadomestimo besedne izraze (emblemi) • Ilustriramo vsebino (ilustratorji) • Vzdržujemo in usmerjamo pogovor (regulatorji) • Razkrivamo čustva (afektivni izrazi) • Uravnavamo lastna čustva (adapterji) • Kažemo naš odnos do sebe in drugih
GOVORICA TELESA GLAS ( zvočna podoba govora ) SESTAVINI NEBESEDNE KOMUNIKACIJE
Govorica telesa • mimika • gestika • dotik • proksemika • vonj
POMEMBNO PRI NK ! • Je večznačna • Upoštevati je potrebno vpliv kulture • Previdnost pri interpretaciji nebesednega sporočila (znani in neznani ljudje) • Zanesljivejši so izrazi, ki niso pod zavestno kontrolo
ZNAČILNOSTI NEBESEDNE KOMUNIKACIJE • Analogna • Vključuje več zaznavnih kanalov • Manj kontrolirana – iskrenejša • Izraža odnosni vidik komunikacije • Bolj prepričljiva
Neskladje med nebesednimi in besednimi sporočili OPAŽANJE IN PREPOZNAVANJE NEBESEDNIH SPOROČIL VERBALIZACIJA NEBESEDNIH SPOROČIL USKLAJEVANJE BESEDNIH IN NEBESEDNIH SPOROČIL
ZUNANJI VIDEZ • Čistoča • Frizura, brada, brki • Obleka • Ličenje • Vonj • Nakit
ROJSTVO ČLOVEKA PO TRANSAKCIJSKI ANALIZI BIOLOŠKO PSIHOLOŠKO SOCIALNO FIZIČNO spočetje 1 leto 5 let rojstvo
RAZMERJE MED VSEBINO IN ODNOSI V S E B I N A O D N O S I
ZAVEDNI IN NEZAVEDNI JAZ J A Z D R U G I JAVNI JAZ SLEPA PEGA SKRITI JAZ NEZAVEDNA OSEBNOST
ZAVEDNI IN NEZAVEDNI JAZ V KOMUNIKACIJI J A Z D R U G I UVID BREZ UVIDA SKRIVANJE NEVROTI-ČNOST
KOMUNIKACIJA GLEDE NA OBJEKTIVNOST • Objektivna komunikacija • Neobjektivna komunikacija • Subjektivna komunikacija • Izkrivljajoča komunikacija
IZRAŽANJE OBČUTKOV, POTREB, ŽELJA NEBESEDNO BESEDNO neposredno neiskreno posredno
VRSTE SPOROČIL • JAZ sporočila • TI sporočila • MI sporočila • BREZOSEBNA sporočila
EGO STANJA RODITELJ Kritizira ali ščiti Ocenjuje, sodeluje, izraža mnenja ODRASLI Igrivost ali kljubovalnost DETE
STRAH PRED KOMUNICIRANJEM • Narcistični strah • Transferni strah • Paranoidni strah
VEDENJE V KOMUNIKACIJSKI SITUACIJI • Agresivnost • Pasivnost • Asertivnost
NEPOSREDNA • Občutki krivde • samomorilnost • POSREDNA • Depresivnost • Odvisnost • psihosomatika AGRESIVNOST NAVZNOTER NAVZVEN NEPOSREDNA • POSREDNA • Sovražnost • Sumnje • razdražljivost • Aktivna • Telesna • Besedna • Indirektna • Pasivna • negativizem
ASERTIVNOST • Samozavest • Sposobnost postaviti se zase, ne da bi pri tem ogrozili druge • Načela: 1. Bodi pošten 2. Drži se svojih osnovnih načel 3. Pogajaj se kot enakovreden partner
Tehnike asertivnega vedenja • Ponavljajoča se plošča • Pravica reči NE • Ravnanje s ponižanjem • Ravnanje s čustvi in občutki • Sprejemanje in dajanje komplimentov • Sprejemanje in dajanje kritike
Izrekanje pohvale OSEBNOST “Ti si pošten človek” Primerna pohvala v določenih okoliščinah “Ti si najpametnejši človek na svetu:” Neprimerna pohvala REALNO NEREALNO “To si opravil odlično!” Primerna pohvala “Dobro si opravil”- čeprav ni Neprimerna pohvala VEDENJE
Izrekanje kritike OSEBNOST “Ti si nesposoben razumeti matematiko.” Neprimerna kritika “Ti si slab človek.” Neprimerna kritika REALNO NEREALNO “Ker si se premalo učil, si dobil enico.” Primerna kritika “Nič se ne učiš!”- čeprav v resnici se Neprimerna kritika VEDENJE
12 “ZAPOVEDI” ZA BOLJŠE KOMUNICIRANJE • Ne začnimo pogovora, preden ne vemo, kaj bi radi povedali! • Govorimo jasno in razumljivo in se izogibajmo dvoumnim besedam! • V pogovoru uporabljajmo dejstva in čustva! • Pozorno poslušajmo sogovornika! • Spremljajmo sogovornikovo nebesedno komunikacijo! • Pri pogovoru bodimo čim bolj naravni!
12 “ZAPOVEDI” ZA BOLJŠE KOMUNICIRANJE • Ne oddaljujmo se od osnovne vsebine pogovora! • Prepričajmo se, če nas je sogovornik pravilno razumel! • Bodimo pripravljeni dodatno razložiti svoje misli! • Zavedajmo se, da vzbujajo naše besede v drugih drugačne predstave, čustvene povezave in pomene, kot pri nas samih! • Pokažimo sogovorniku, kadar ga ne moremo več poslušati! • Neprestano se izpopolnjujmo v komunikaciji
KOMUNIKACIJSKO UDOBJE • VSEBINSKO • PROSTORSKO • ČASOVNO • DELOVNO • ČUSTVENO
POMEMBNO: Besedna oblika Prilagojena prejemniku Konkretna Objektivna Direktna Iskrena Pravočasna Konstruktivna Vzajemna Opisna POVRATNE INFORMACIJE
Avtor: ALESSANDRA in HUNSAKER Stil odnosi Stil družabnik Stil mislec Stil usmerjevalec STILI KOMUNICIRANJA