1 / 28

NENASILNA KOMUNIKACIJA

NENASILNA KOMUNIKACIJA. Doroteja Lešnik Mugnaioni Šola za ravnatelje. NAČELA NENASILNE KOMUNIKACIJE. Aktivno poslušanje. Medsebojno spoštovanje in strpnost. Aktivno premagovanje predsodkov in stereotipov. Zmagam – zmagaš. Pozitivno naravnana pričakovanja. Emocionalna pismenost.

manton
Download Presentation

NENASILNA KOMUNIKACIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. NENASILNA KOMUNIKACIJA Doroteja Lešnik Mugnaioni Šola za ravnatelje

  2. NAČELA NENASILNE KOMUNIKACIJE • Aktivno poslušanje. • Medsebojno spoštovanje in strpnost. Aktivno premagovanje predsodkov in stereotipov. • Zmagam – zmagaš. • Pozitivno naravnana pričakovanja. • Emocionalna pismenost. • Delitev odgovornosti in pravic. • NE prikritim strategijam izvajanja premoči. • Zadovoljitev potreb.

  3. AKTIVNO POSLUŠANJE • Glej osebo, ki govori. • Pozorno poslušaj njene besede. • Poskusi razumeti pomen besed. • Prepoznaj čustva, ki sovpadajo s sogovornikovimi besedami. • Reci nekaj, kar bo sogovorniku pokazalo ali dokazalo, da si poslušal.

  4. VAJA: AKTIVNO POSLUŠANJE - 1 1. oseba Upoštevajte navodilo. Za pripoved imate 2 minuti časa. 2. oseba Imate nalogo, da aktivno poslušate kolegico. Pri tem si ne delajte zapiskov.

  5. VAJA: AKTIVNO POSLUŠANJE - 1 2. oseba Pove, obnovi to, kar je slišala. 1. oseba Posluša in na koncu pove, ali se zgodbi ujemata.

  6. VAJA: AKTIVNO POSLUŠANJE Analiza vaje: • Kaj je najtežje pri poslušanju? • Kako si lahko pomagamo?

  7. ČUSTVA IN MEDOSEBNI ODNOSI • Neželeno, nasilno dejanje je posledica neustreznega čustvenega odziva na neko situacijo. • Temelj čustvenih odzivov so vrednote. • Čustva doživljamo takrat, kadar so za nas situacije, spomini, misli, predstave … pomembni.

  8. ČUSTVA • Ločujemo med občutki in čustvi. • Ni negativnih in pozitivnih čustev. • Izjema sta samoprezir in sovraštvo. • So le neprijetna (tvegana) in prijetna čustva. • Prijetna čustva: naši cilji, želje, vrednote se uresničujejo. • Neprijetna čustva: naši cilji, želje, vrednote so ogroženi.

  9. TVEGANA ČUSTVA • prezir, samoprezir • jeza, bes • kljubovanje • nezadovoljstvo/frustracija • zavist • sovraštvo

  10. TVEGANA ČUSTVA • ljubosumje • ponos • užaljenost • dolgočasje • sram

  11. PRIJETNA ČUSTVA • zadovoljstvo • ponos • veselje • sočutje • radovednost • ljubezen • ???

  12. VAJA: ČUSTVA - 1 • Prepoznavanje lastnih čustev • Mama me agresivno obtoži, da z njenim otrokom (4 leta) ne ravnam ustrezno, saj je poseben in občutljiv in je zato upravičen do drugačnega odnosa. Prav tako se z njenim otrokom premalo ukvarjam, saj ne napreduje dovolj, opažam, da je v drugih vrtcih delo bolj kakovostno, bolj uspešno. Ko poskušam mami pojasniti svoj strokovni pristop in delo, ne posluša mojih argumentov, stalno me prekinja, na koncu pa jezna odvihra. • Kakšno čustvo najprej občutim? • Občutim več čustev?

  13. VAJA: ČUSTVA - 2 • Prepoznavanje lastnih čustev • V aktivu pride do konflikta, saj se kolegice ne strinjamo glede izvedbe dejavnosti. Ker ne popuščamo, se sestanek konča brez ustreznega dogovora. Ob odhodu mi kolegica reče, da je le z mano vedno problem, da nisem kooperativna, temveč vedno bolj konfliktna in nemogoča. • Kakšno čustvo najprej občutim? • Občutim več čustev?

  14. VAJA: ČUSTVA - 3 • Prepoznavanje lastnih čustev • Ravnateljici starši podajo pritožbo na delo vzgojiteljice, ker da je prestroga do otrok, včasih se dere nanje, zadnjič pa naj bi Vida celo zlasala. Ravnateljica obe strokovni delavki v tandemu povabi posebej na pogovor. Sem pomočnica vzgojiteljice in v resnici sem videla, da je vzgojiteljica zlasala zelo nemirnega dečka Vida. • Kakšno čustvo najprej občutim? • Občutim več čustev?

  15. MITI O ČUSTVIH • Neprijetna čustva, ki jih doživljam, so vedno slaba zame. • VAJA: Zakaj to ne drži? • Ko doživljamo močna čustva, ne moremo več razmišljati. • VAJA: Kaj je resnica? • Ko me nekdo izziva, ga moram napasti, ustaviti! • VAJA: Kaj v tej trditvi ne drži?

  16. MITI O ČUSTVIH • Mislim, da moramo naša čustva vedno pokazati. • VAJA: Vaš komentar? • Mislim, da moramo naša čustva skrivati, ker drugi nato to izkoristijo. • VAJA: Vaš komentar? • Ko nekdo stori nekaj slabega ali mi reče nekaj grdega, povzroči v meni neprijetno čustvo. • VAJA: Zakaj to ne drži?

  17. TI SPOROČILA, JAZ SPOROČILA • V komunikaciji je nekonstruktivno uporabljati TI stavke: - ti si takšen … - ti vedno tako … - ti nikoli … • Še posebno so TI stavki škodljivi, ko smo v sporu, konfliktu! • Zakaj?

  18. TI SPOROČILA, JAZ SPOROČILA • Konstruktivna je uporaba JAZ stavkov: - jaz čutim … - jaz mislim … - meni ni všeč … - sama običajno … - moje izkušnje … • JAZ stavki komunikacijo in prostor za iskanje rešitev odpirajo, TI stavki pa ga zapirajo!

  19. VAJA: TI SPOROČILA, JAZ SPOROČILA • V aktivu pride do konflikta, saj se kolegice ne strinjamo glede izvedbe dejavnosti. Ker ne popuščamo, se sestanek konča brez ustreznega dogovora. Ob odhodu mi kolegica reče, da je le z mano vedno problem, da nisem kooperativna, temveč vedno bolj konfliktna, nemogoča. • Kakšne stavke prepoznate? • Kako bi bilo bolje – JAZ stavki?

  20. VAJA:TI SPOROČILA, JAZ SPOROČILA • Vodja se odloči, da bo organizacija sodelovala pri večjem projektu. Izkušnje kažejo, da je obremenitev zaposlenih v projektih praviloma zelo različna. Nekateri zaposleni namreč ne opravijo dogovorjenih nalog, saj jih skupina najbolj aktivnih v organizaciji vedno „rešuje“ in dokonča delo namesto njih, kar pa skupino aktivnih zelo frustrira. • Kako naj skupina aktivnih z JAZ stavki sporoči vodji svoja občutja in stališča? • Kako z JAZ stavki sporočiti svoje nestrinjanje s to prakso pasivnim sodelavcem?

  21. KONFLIKT Konflikt je eno od stanj medosebne ali medskupinske interakcije. sodelovanjekonflikt kontinuum

  22. VZROKI ZA KONFLIKTE Konflikti imajo presenetljivo malo izvorov: • osnovne potrebe, • vrednote, • interesi, • omejene materialne možnosti, • psihološke potrebe, • zaznavanje, sprejemanje (Shapiro).

  23. TRI RAVNI V KONFLIKTU SPOR • Vprašanje: KAJ HOČEM? • Ta raven spora se večinoma rešuje s kompromisom ali pa institucionalno (pravo, sodišče). ----------------------------------------------------------------------------------------- INTERES, ki je v ozadju spora • Vprašanje: ZAKAJ HOČEM TO, KAR HOČEM? • Rešitev mora zadovoljiti interese vseh vpletenih strani. ---------------------------------------------------------------------------------------- IDENTITETA – korenine konflikta • Vprašanje: ZAKAJ POTREBUJEM TO, KAR HOČEM? • Gre za potrebe, ki sooblikujejo našo identiteto: kultura, vrednote, verovanja, duhovnost, zgodovinski spomin ...

  24. DINAMIKA KONFLIKTA • KONSTRUKTIVNO REŠEVANJE KONFLIKTOV • DESTRUKTIVNO REŠEVANJE KONFLIKTOV

  25. DESTRUKTIVNMO REŠEVANJE KONFLIKTOV DRSALNICA Od začetnega nestrinjanja drsimo v krizo, nasilje

  26. VIRI ZA REŠITEV KONFLIKTOV • Dopuščanje nestrinjanja, konflikta. • Iskanje skupnih interesov. • Dogovori o konkretnih vprašanjih. • Postopna krepitev zaupanja. • Postavljanje meja v odnosih. • Ustavljanje agresivnosti in nasilja – konflikt DA, nasilje NE.

  27. KONSTRUKTIVNO REŠEVANJE KONFLIKTOV • dialog, pogovor, dogovor, • popuščanje, kompromis, pogajanja, • nevtralnost, • posredovanje tretjega, mediacija, • razsojanje tretjega, arbitraža.

  28. VAJA: KONFLIKT • Udeleženci izpostavijo en primer konflikta iz njihove prakse. • Določimo ravni v konfliktu. • Nato predlagamo, kako bi lahko rešili: - spor, - zadovoljili interese obeh strani in - pristopili k reševanju konflikta identitet.

More Related