OD ČES JE ODVISNA NAŠA UČINKOVITOST V ŠPORTNI AKTIVNOSTI

1. OD ČES JE ODVISNA NAŠA UČINKOVITOST V ŠPORTNI AKTIVNOSTI • Učinkovitost v športni aktivnosti je odvisna od psihosomatskega statusa posameznika, ki je vsota vseh njegovih značilnosti, sposobnosti in lastnosti. • Gre za holistično (celovito) obravnavo človeka. • Psihosomatski status določa našo učinkovitost pri intelektualnem in fizičnem delu. • Če podrobneje razmislimo, bomo ugotovili da je uspeh v športni aktivnostiodvisen od množice faktorjev, ki k skupnemu rezultatu prispevajo različen delež.

2. FAKTORJIUČINKOVITOSTI V ŠPORTNI AKTIVNOSTI (antropometrijskedimenzije): • morfološke značilnosti - oblika našega telesa, količina podkožne tolšče, velikost in širina posameznih delov telesa, • motorične sposobnosti - hitrost, moč, gibljivost, koordinacija, preciznost, ravnotežje, • funkcionalne sposobnosti - aerobne in anaerobne sposobnosti telesa – zagotavljanje energije za mišično krčenje, • motoričneinformacije (osnovno osvojenost gibalnega in teoretična znanja različnih športnih panog)

3. intelektualne lastnosti – omogočajo sprejem, prenos in obdelavo informacij ter njihovo skladiščenje, (hitra in pravilna analiza stanja, oblikovanje motoričnega programa in izvedba gibalne akcije, …. – učinkovito reševanje določenih problemov, • vedenjske lastnosti – obnašanje – vpliva na medčloveške odnose in mobilizacijo energije. Zaželjena je uravnotežena vedenjska struktura športnika, • sociološke spremenljivke - motivacija, prilagodljivost skupini, sistem vrednot;

4. nivo socializiranosti se kaže v osvojenosti naslednjih stopenj: zaupanje, avtonomija, iniciativnost, delavnost, ustvarjalnost …. Motivacija: potreba po uveljavljanju, prevladi, skupinski identifikaciji. Sistem vrednot je pomemben kriterij, ki ga uporabljamo za selekcijo med različnimi izbirami. • zdravstveni status - bolezni, poškodbe, • pogojiza športno vadbo, • ekonomsko stanje – finance.

5. realizatorskeizvedbene dimenzije – pod njimi razumemo dijakovo osebno voljo in izvedbeno voljo ter za sposobnost za premagovanje najzahtevnejših dejavnikov, stresov in napetosti (bil sem z mislimi samo pri skoku in bi ga izvedel optimalno, pa čeprav bi se okrog mene podiral cel svet).

6. Nekatere od navedenih sposobnosti so večinoma prirojene, druge lahko v veliki meri razvijamo zato ne obupajte, povezava če ste v kateri športni aktivnosti manj uspešni, vadite predvsem zase, za svoje veselje, tekmujte predvsem sami s seboj in s svojimi slabostmi!

7. Gibalne – motorične sposobnosti vsebujejo dva velika podsistema: • 1.mehanizem zaenergijsko regulacijo(energijska komponentna gibanja), • 2.mehanizem za regulacijostrukture gibanja (informacijska komponentna gibanja)

8. 1. Mehanizem za energetsko regulacijo Delimo ga na: 1.1.mehanizem za regulacijo intenzivnosti vzburjenja Več impulzov kot prihaja po živčevju, več je vzburjenih motoričnih enot, in več kot je vzburjenih motoričnih enot, večja ja kotrakcija mišice - moč mišice. V praktičnem pomenu je to eksplozivna moč. Ta sposobnost je izrazito prisotna v nekaterih atletskih disciplinah. Pri šolski športni vzgoji merimo eksplozivno moč nog tako, da testiramo skok v daljavo z mesta.

9. 1.2. mehanizem za regulacijo trajanja vzburjenja Tu gre predvsem za čim daljše pošiljanje impulzovv mišice. Ponazorjen je s sledečimipraktičnimi vajami: izvajanje dviga trupa do onemoglosti, drža pred- nosa na bradlji, drža razpore na krogih, vztrajanje v smučarski preži. Pri šolski športni vzgoji ponavljajočo moč merimo s testom dviganje trupa v 60”, statično moč rok merimo s testom vesa v zgibi, ki je časovno omejen.

10. 2. Mehanizem za regulacijo gibanja 2.1. mehanizem za strukturiranje gibanja. To je sposobnost usklajenega -koordiniranega delovanja celotnega telesa in njegovih posameznih delov. Npr. koordinirano gibanje v ritmu (četvorka), sposobnost učenja novih gibanj, sposobnost hitrostne koordinacije, reorganizacija stereotipnih gibanj, agilnost in timing.

11. 2.2. mehanizem za sinergijsko in tonusno regulacijo Ta odreja tonus (napetost) mišic telesa in usklajuje delosinergistov in antagonistov, to je mišic, ki se pri gibalni akciji krčijo, in tistih, ki so pri določeni akciji sproščene.

12. V skupino osnovnih gibalnih sposobnosti (OGS) spadajo naslednje sposobnosti: a)Hitrost Odraža sposobnost telesa in njegovih delov, da opravijo čim večjo pot v enoti časa. Pri športu je pomembna hitrost vsakega posameznega giba ali pa hitrost gibanja v celoti in je v visoki stopnji prirojena. Pri šolski športni vzgoji merimo hitrost gibanja ekstremitet s testom taping z roko v 20-ih sekundah, hitrost gibanja celega telesa pa s tekom na 60 metrov. Hitrost je v športu izredno pomembna. Količnik prirojenosti je 0,90 – 0,95.

13. b)Gibljivost To je sposobnost izvedbe velike amplitude, velike razsežnosti gibanja. Pri šolski športni vzgoji merimo gibljivost s testom predklon na klopci. Gibljivost je še zlasti pomembna pri športni gimnastiki, športni ritmični gimnastiki, atletiki. Količnik prirojenosti je 0,60.

14. c)Ravnotežje To je sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja ravnotežnih položajev. Ponazarjeno je z naslednjim primerom: vzdržuj ravnotežje na eni nogi z odprtimi in zaprtimi očmi, druga noga je v prednoženju. Prisotno je statično ravnotežje. Cirkuški artist, na primer, vzdržuje ravnotežje na vrvi (dinamično ravnotežje). Telovadka na gredi vzdržuje ravnotežje ob zelo zahtevnem gibanju.

15. d) Precioznost To je sposobnost natančnega gibanja. V vzpredju je pri umetnostnem drsanju, ritmični in športni gimnastiki, skokih v vodo, lokostrelstvu, streljanju …

16. d) Moč To je sposobnost , da smotrno izkoriščamo silo mišic proti zunanjim silam. Količnik prirojenosti je 0,50. Dejavniki, ki jo pogojujejo: spol, dolžina kosti, oživčenost mišic, premer mišic, premer sklepov, afektna stanja. Vadba moči naj bi potekala pri obremenitvah od 50 %> mejne teže bremena.

17. d) Koordinacija To je sposobnost izvajanja sestavljenih gibanj. Količnik prirojenosti je 0,80. Dejavniki, ki jo pogojujejo: sposobnost prilagajanja ŽS, timing, ritem, sprememba gibanja, natančnost, preciznost,

20. nazaj

21. nazaj

22. nazaj

23. nazaj

24. nazaj

25. nazaj

26. nazaj

27. nazaj

28. nazaj

29. nazaj