Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

1. Vloga učenčeve učne motivacije in učnega okolja v doseganju kakovostnega znanja matematike in naravoslovja Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev dr. Alenka Gril (Pedagoški inštitut) Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011 Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

2. Problem • Trendi v znanjumatematike in naravoslovjain odnosu do znanja v TIMSS 1995 – 2007 • Dejavniki, ki se povezujejo z učenjem in znanjem: • Učna motivacija • zaznana samo-učinkovitost pri predmetu / samozaupanje v kompetence • interes / zanimanje za predmet • vrednost nalog / zaznana uporabnost znanja • Spodbudno učno okolje doma • izobrazba staršev • dostopnost učnih virov (knjige, računalnik, internet) • materialni pogoji (prostor, pisalna miza) • prosti čas namenjen učenju, razvoju znanj in spretnosti (dostopnost izven-šolskih dejavnosti) • skladnost maternega jezika z jezikom pouka • Pouk • kurikul, predmetni učni načrti, obseg pouka • oblike in metode dela (klasični in aktivni pouk) • preverjanje in ocenjevanje znanja

3. Dosežki v TIMSS 1995 - 2007

4. Samozaupanje v lastne kompetence za matematiko in naravoslovje 1995 - 2007

5. Zanimanje za matematiko in naravoslovje 1995 - 2007

6. Zaznana uporabnost matematike in naravoslovnih predmetov 1995 - 2007

7. 4. razred 8. razred Napovedni model dosežkov pri matematiki

8. 4. razred 8. razred Napovedni model dosežkov pri naravoslovju

9. Zaključki - motivacija • Učinki kurikularne prenove OŠ za matematično in naravoslovno pismenost: • ugodna za znanje naravoslovja, manj ugodna za matematiko (trend pozitiven); • negativni trendi v učni motivaciji, ki je pomemben napovednik znanja matematike in naravoslovja; • upada zlasti zaznana samo-učinkovitost za učenje in obvladovanje problemov na področju matematike in naravoslovja, • manj zanimanja za matematiko in naravoslovje, • manj ugodno vrednotenje naravoslovja.

10. Zaključki - družinsko ozadje • Spodbudno učno okolje doma – dostopnost učnih virov, ugodni materialni pogoji, izobraženost staršev – je močan napovednik matematične in naravoslovne pismenosti. • Skladnost maternega jezika z jezikom pouka šibko, a pozitivno napoveduje boljšo matematično in naravoslovno pismenost. • Jezikovna pismenost je predpogoj za druge pismenosti. • SES pomemben dejavnik individualnih razlik v znanju učencev, ki ga šola ne korigira.

11. Zaključki - pouk • Delež aktivnosti učencev pri pouku matematike in naravoslovja v 9-letki raste; pogostejši je klasični pouk. • Aktivni pouk se negativno povezuje z znanjem. • Bolj učinkovito je klasično poučevanje. • Pogostejše preverjanje znanja pri matematiki in naravoslovju ima neugodne učinke na znanje. • Obseg pouka v osnovni šoli je v Sloveniji nižji od mednarodnega povprečja – 5 ur pouka manj na teden. • Obseg pouka matematike in naravoslovja je manjši (a deleži podobni).

12. Obseg pouka na teden 2007

13. Obseg pouka matematike in naravoslovja na teden 2003 – 2007

14. Odprta vprašanja – v premislek • Kako naj šola zagotavlja kakovostno izobrazbo otrokom, ki prihajajo iz učno manj spodbudnega domačega okolja? • Kako krepiti obvladovanje slovenskega jezika, ki se kot orodje mišljenja kaže kot nepremostljiv dejavnik kakovostnega izobraževanja tudi na drugih predmetnih področjih? • Kako strukturirati pouk, ki bi krepil motivacijo učencev za usvajanje kakovostnega znanja?