180 likes | 289 Views
SPOŠTOVANJE PRAVIC NEFORMALNIH OSKRBOVALCEV. Stanje v Sloveniji in Priporočilo Sveta EU maja leta 2013. Doc. dr. Samo Zupančič. SKRB ZA OSEBE, KI NISO SAME SPOSOBNE SKRBETI ZASE. Kakšne so možnosti za starejše osebe, ki niso same sposobne skrbeti zase? domovi za starejše
E N D
SPOŠTOVANJE PRAVIC NEFORMALNIH OSKRBOVALCEV Stanje v Sloveniji in Priporočilo Sveta EU maja leta 2013 Doc. dr. Samo Zupančič
SKRB ZA OSEBE, KI NISO SAME SPOSOBNE SKRBETI ZASE Kakšne so možnosti za starejše osebe, ki niso same sposobne skrbeti zase? • domovi za starejše • javno organizirana skrb za osebe, potrebne nega, ki jo izvajajo plačani negovalci • neplačani negovalci humanitarnih organizacij
KDO JE NEPLAČANI OSKRBOVALEC Oskrbovalec (carer) je oseba, ki daje brezplačno pomoč in podporo partnerju, otroku, sorodniku ali sosedu, ki ne more skrbeti zase brez njihove pomoči. To je lahko zaradi starosti, fizične ali mentalne bolezni, zasvojenosti ali nesposobnosti. Izjemoma je negovalec tudi mlajša oseba, celo otrok, ki skrbi za člane svoje družine.
POGOJI ZA USPEŠNO DELO OSKRBOVALCEV Med zagotavljanje normalnih pogojev dela in življenja neplačanih oskrbovalcev spadajo zlasti pokrivanje stroškov v zvezi z opravljanjem dela (stroški prevoza, zdravstvena zaščita…) skrb za njihovo telesno in duševno zdravje, zagotavljanje ustreznega časa za oddih in dopust, skrb zanje po zaključku negovalstva in drugo.
MLADI OSKRBOVALCI • Pogosto so oskrbovalci mlade osebe, ki skrbijo za pomoči potrebne starše, stare starše, brate ali sestre. • V Veliki Britaniji je mladih kar 5,3 % vseh oskrbovalcev starih med 18 in 24 let.
STROŠKI NEPLAČANE OSKRBE NA DOMU • Raziskave so pokazale, da je v vseh državah, tudi v Sloveniji, vrednost dela neplačanih oskrbovalcev bistveno večja od pomoči, ki jo nudi država.
SKRB ZA OSEBE, POTREBNE POMOČI V SLOVENIJI Zaradi specifične usmeritve družbe je v Sloveniji izmed okrog 40.000 oseb, ki potrebujejo pomoč, kar 18.000 oseb v domovih za starejše, okrog 6.000 pa jih dobiva javno pomoč na domu (okrog 1 uro na delovnik). Z vsemi ostalimi se uradno nihče ne ukvarja, zanje skrbijo družinski člani in pa prostovoljci različnih humanitarnih organizacij.
NEUSTREZNO RAZMERJE V SLOVENIJI MED ŠTEVILOM OSEB V DOMSKI OSKRBI IN DOMA Razmerje starejših oseb, ki uživajo oskrbo v domovih in onih, ki so deležni pomoči na domu je v Sloveniji nenormalno, kar 3:1. V svetu velja kot normalno razmerje vsaj 1: 4.
KAJ JE EUROCARERS • EUROCARERS je organizacija, ki podpira neformalno skrb na nacionalnem in EU nivoju za osebe, ki potrebujejo zunanjo pomoč. Tesno sodeluje z odbori Evropskega Parlamenta. • zagovarja zadrževanje starejših oseb slabega zdravja doma, čim dlje je to možno.
MANJŠI STROŠKI DRŽAVE • Za državo podpora oskrbovalcem pomeni manjše stroške, istočasno pa kvalitetno oskrbo starejših, bolnih in invalidnih oseb.
RAZŠIRJENOST NEPLAČANE OSKRBE Po oceni EUROCARERS JE V Evropi preko 19 milijonov oskrbovalcev (2005). Okrog 10 milijonov teh oskrbovalcev opravlja svoje delo več kot 35 ur tedensko.
PRIMER IRSKE • Irska ima pri 4 milijonih prebivalcev kar 200.000 oskrbovalcev. Večina jih je redno zaposlenih. Četrtina jih opravlja svoje delo več kot 80 ur tedensko čez cel dan. Vrednost njihovega dela je okrog 4 milijarde € letno V GB okrog 119 milijard £ letno).
PRIMER USPEŠNE POMOČI S POMOČJO INFORMACIJSKE TEHNIKE • 48 letna Margaret Whyte na Švedskem, invalidka na vozičku je oskrbovalka svoje mame, stare precej preko 80 let, ki je diabetik in težak ledvični ter alzheimerjev bolnik. Uporablja vrsto komunikacijskih naprav. IT omogoča normalno življenje njene mame kadar hčerke ni doma. IT naprave je dobila brezplačno.
ORGANIZIRANOST OSKRBOVALCEV V Sloveniji se večje število humanitarnih organizacij ukvarja s pomočjo starejšim in invalidnim osebam. V svetu pa se je pokazalo, da imajo samostojne organizacije oskrbovalcev večje možnosti delovanja v primeru s splošnimi nevladnimi organizacijami.
PREDLOGI O ENOTNI ORGANIZACIJI OSKRBOVALCEV Tudi pri nas bi veljalo razmisliti o oblikovanju enotne povezovalne institucije, ki bi vključevala oskrbovalce različnih humanitarnih institucij. Lažje bi bilo sodelovanje z državnimi institucijami, učinkoviteje bi lahko obveščali javnost o pomenu neplačanih negovalcev kot tudi zbirali sredstva za njihovo delovanje.
ZAKONODAJNE REŠITVE V SVETU • V nekaterih državah imajo posebne zakone, ki urejajo delo in pravice neplačanih oskrbovalcev. Tak pristop (ne v okviru splošnega urejevanja socialnih pomoči) ima npr. Norveška in se je izkazal za uspešnega. • Razmisliti bi veljalo o podobni organizacijski in zakonski ureditvi tudi v Sloveniji.
PRIPOROČILO SVETA EU V MAJU 2013 • CITAT: Omeji naj se s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu. • Navedena sprememba bi ugodila želji večine oskrbovancev, da ostanejo v domačem okolju, za državo pa bi to pomenilo bistveno manjše stroške.
Avtor teme Doc. dr. Samo ZUPANČIČ ZDUS samo.zupancic@siol.net ali samo.zupancic@ef.uni-lj.si