Pravo konkurence in poslovna etika

1. Pravo konkurence inposlovna etika Varstvo potrošnikov

2. RS

3. Viri Lex specialis -ZVPot (Ur. l. RS, št. 98/04-UPB2) + predlog ZVPot-C -ZVPNPP (Ur. l. RS, št. 53/07) -ZPotK (Ur. l. RS, št. 77/04) Lex generalis Predpisi z različnih področij, zlasti pa s področja obligacijskega in konkurenčnega prava.

4. ZVPot (izbrana vprašanja)

5. Proizvajalec -podjetje, ki izdeluje končne izdelke ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine, -oseba, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec, -uvoznik izdelka, predstavništvo proizvajalca v RS ali katerakoli druga oseba, ki daje videz, da je proizvajalec s tem, da blago označi s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim znakom razlikovanja. Opomba: za uvoznika izdelka se šteje vsak uvoznik izdelka na ozemlje držav članic Evropskih skupnosti.

6. ZVPot vs. OZ Pravice, ki potrošniku pripadajo po tem zakonu, ne posegajo v njegove pravice, ki jih ima po splošnih predpisih o obligacijskih razmerjih.

7. Pogodba o zagotavljanjujavnih storitev in dobrin Če potrošnik pri pogodbah o zagotavljanju javnih storitev in dobrin zamudi z izpolnitvijo obveznosti, ga mora upnik s pisnim opominom pozvati k izpolnitvi obveznosti in mu določiti naknadni rok za izpolnitev, ki ne sme biti krajši od 15 dni, če drug zakon ne določa daljšega roka. Pred iztekom dodatnega roka za izpolnitev upnik ne sme prekiniti zagotavljanja javne storitve ali dobrine.

8. Odgovornost za izdelek -splošna pravila o odgovornosti za škodo in pravilo o odgovornosti proizvajalca stvari z napako (smrt, telesna poškodba ali okvara zdravja človekaali škoda na drugi stvari zaradi napake na izdelku). -škoda večja od 400 € in je poškodovana stvar običajno namenjena za osebno uporabo in jo je oškodovanec uporabljal pretežno za osebno uporabo. Če proizvajalca izdelka ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za proizvajalca, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem, kdo je proizvajalec oziroma uvoznik, ali katera oseba mu je izdelek dobavila (dve ravni odgovornih oseb).

9. Proizvajalec ni odgovoren za škodo, če dokaže, da:    – izdelka ni dal v promet;    – iz okoliščin izhaja, da napake, ki je povzročila škodo, ni bilo v času, ko je izdelek dal v promet;    – je napaka posledica skladnosti izdelka s prisilnimi predpisi;    – je izdelal le sestavni del oziroma sestavino izdelka oziroma pridobil osnovno surovino ali dodatno surovino ali aditiv in da je napaka nastala zaradi konstrukcije ali izdelave izdelka, v katerega je bil sestavni del vgrajen oziroma za katerega je bila uporabljena osnovna ali dodatna surovina oziroma aditiv, ali da je napaka nastala zaradi navodila proizvajalca tega izdelka;    – svetovna raven znanosti in tehničnega napredka v času, ko je dal izdelek v promet, ni bila takšna, da bi bilo možno napako na izdelku odkriti (npr. z znanimi metodami in analizami);    – izdelka ni izdelal za prodajo ali kakršnokoli drugo obliko distribucije v ekonomske namene, niti ga ni izdelal ali dal v promet v okviru svoje dejavnosti.

10. Pravice iz tega poglavja pripadajo tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za potrošnike. Torej potrošnik in druga fizična oseba (npr. delavec, ki ga poškoduje stroj). Ne pa pravna oseba, kar se vidi iz 4. čl. ZVPot.

11. Oglaševanje blaga in storitev Oglaševanje blaga in storitev ne sme biti: -v nasprotju z zakonom, -ne sme biti nedostojno ali -zavajajoče.

12. Pogodbeni pogoji Za pogodbene pogoje po tem zakonu se štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene v obliki formularne pogodbe ali splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba sklicuje.

13. Prodaja blaga in opravljanje storitev Podjetje mora prodajati blago potrošniku oziroma opravljati storitve zanj na način, ki ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Podjetje mora prodajati blago oziroma opravljati storitve vsem potrošnikom pod enakimi pogoji.

14. Prodajalec mora potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne in pravne napake svoje izpolnitve. Za odgovornost za stvarne in pravne napake se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače.

15. ZVPNPP

16. Vsebina oz. področje urejanja ZVPNPP določa ravnanja in opustitve podjetij, ki se štejejo za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov ter ureja upravno in sodno varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v razmerju do potrošnikov.

17. Izključitev uporabe ZVPNPP ne posega v:- del pogodbenega prava, ki ureja veljavnost, sklenitev in učinke pogodb;- predpise, ki urejajo varstvo zdravja in varnost proizvodov;- predpise, ki urejajo pristojnost sodišč; - zakon, ki ureja kazniva dejanja;- pogoje ustanavljanja ali sisteme izdajanja dovoljenj, deontološke kodekse ravnanja ali druga posebna pravila za zakonsko urejene poklice, katerih namen je vzdrževati visoko raven poštenosti oseb, ki opravljajo te poklice. ZVPNPP se uporablja za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov, če drug zakon, ki ureja posebne vidike nepoštenih poslovnih praks v razmerju do potrošnikov, ne določa drugače.

18. Nepoštene poslovne prakse Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov so prepovedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka.Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnostiin v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje:- povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena, ali- povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupini potrošnikov.Poslovne prakse, ki bi lahko povzročile bistveno izkrivljanje ekonomskega obnašanja samo ene od jasno določljivih ciljnih skupin potrošnikov, ki so zaradi telesne ali duševne bolezni, posebne lastnosti, starosti ali lahkovernosti še posebej dovzetni za določeno poslovno prakso ali izdelek, na katerega se ta praksa nanaša, na učinke ki jih podjetje pričakovano lahko predvidi, se presojajo z vidika povprečnega člana ciljne skupine. To ne vpliva na običajne oglaševalske trditve, ki vsebujejo očitna pretiravanja, če so ta za ciljne skupine jasno prepoznavna kot namerna in očitna pretiravanja, ki niso mišljena dobesedno. Zlasti so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so zavajajoče ali agresivne.

19. Upravni nadzor, sodno in upravno varstvo Za inšpekcijski (t.j. upravni) nadzor nad izvajanjem tega zakona so pristojni Tržni inšpektorat Republike Slovenije in drugi inšpekcijski organi v skladu s svojimi pristojnostmi.Če tržni inšpektorat ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Opomba: globa! Podjetje, ki v razmerju do potrošnikov uporablja nepoštene poslovne prakse, lahko osebe, ki imajo aktivno legitimacijo po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, toži zaradi takega ravnanja, pri čemer se uporabljajo določbe o premoženjskopravnem varstvu, kot je to določeno v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov. Opomba: dokazno breme!

20. ZPotK

21. Kaj ureja? Ta zakon ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik, ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon.

22. Izključitev Ta zakon se ne uporablja za:    -najemne pogodbe, razen najemnih pogodb, ki določajo, da lastninska pravica na koncu preide na najemnika;    -kredite, ki so dani ali so omogočeni brez plačila obresti ali katerihkoli drugih stroškov;    -kreditne pogodbe, po katerih se ne zaračunavajo nobene obresti ali stroški, pod pogojem, da potrošnik soglaša, da bo kredit poplačal v enkratnem znesku;    -kreditne pogodbe, v katerih je znesek kredita manjši od 40.000 tolarjev;    -kreditne pogodbe, na podlagi katerih je potrošnik zavezan poplačati kredit v obdobju največ treh mesecev in skupni znesek kredita ne presega višine trikratnega zajamčenega bruto osebnega dohodka v Republiki Sloveniji, za pretekli mesec;    -pogodbe za stalno dobavo storitev, če ima potrošnik med trajanjem njihove dobave možnost plačila v obrokih.    

23. Oglaševanje Kakršnokoli oglaševanje ali ponudba… v kateri so navedena obrestna mera ali drugi podatki v zvezi s stroški kredita, mora vsebovati tudi efektivno obrestno mero. V vsaki takšni ponudbi in v oglasih, če se nahajajo na ali v poslovnih prostorih ali v tisku, mora biti dodan tudi reprezentativen in razumljiv primer izračuna skupnih stroškov kredita in navedeni stroški, ki jih je oglaševalec oziroma ponudnik po 18. členu tega zakona izvzel pri izračunu skupnih stroškov kredita.

24. Pomembno -potrošnik seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe -pisna oblika -obvezna vsebina -odstop -ostale pravice potrošnika

25. EU

26. Razvoj -Prvotna PES ni urejala področja varstva potrošnikov. -Do spremembe je prišlo leta 1993 (153. čl., ex 129.a čl.)

27. Pomen (zakaj?) -Zagotoviti potrošnikom: • pravico do varstva zdravja in življenja • pravico varstva gospodarskih interesov • pravico do informiranosti in izobraževanja • pravico do zastopanja • pravico do pravnega varstva -Učinkovitejša uresničitev ostalih politik (tudi konkurenčne)

28. Kako do navedenih ciljev? Zlasti preko direktiv, gre za t.i. minimalno harmonizacijo

29. Pomembnost vprašanja -cca. 500 milijonov potrošnikov, 500 milijonov razlogov za zagotovitev poštenega trgovanja, varnosti, zdravja in siceršnji dvig življenjske ravni.

30. http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3107319&show_media=60054756http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3107319&show_media=60054756