Področje: psihologija

1. Področje: psihologija Mladostnikovo doživljanje lastnega telesa Avtorica: Jerica Urbančič, 4. a Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Somentorica: mag. Mojca Zupan, uni. dipl. psih. Ključne besede: samopodoba, ideal, mladostnice, postava Problem naloge je doživljanje lastnega telesa pri mladostnicah v povezavi z njihovo starostjo, postavo, načinom življenja, prisotnostjo partnerja v njihovem življenju in njihovimi osebnostnimi lastnostmi. Zanimalo me je še, kakšni so vplivi doživljanja telesa na samopodobo deklet, na ideal, ki ga imajo v povezavi z ženskim telesom ter na njihovo pripravljenost na doseganje le-tega in kako zunanji dejavniki vplivajo nanj. Raziskava, izvedena februarja in marca 2012, je vključevala tristo deklet, starih od petnajst do dvajset let. Dekleta so dijakinje sedmih ljubljanskih gimnazij in srednjih šol, članice petih športnih klubov in gasilskega društva.

2. Za obravnavo izključno adolescentk sem se odločila, ker se preučevani problemi najpogosteje pojavljajo med njimi. Vprašalnik sem sestavila sama. Vsebuje več tipov vprašanj, med drugimi tudi metodo shematskih postav oz. silhuet različnih postav (Thompson idr., 1990) ter prirejen in skrajšan EPQ test osebnosti (Moličnik, Kosec 2009; po Eysenck, 1975). Ugotovila sem, imajo vsa dekleta dokaj negativno mnenje o lastnem telesu. Samopodoba in vplivi zunanjih dejavnikov na mnenje o lastnem telesu, so odvisni od njihove starosti in načina življenja. Od postave deklet in od prisotnosti partnerja v njihovem življenju ni odvisen noben dejavnik. Samopodoba deklet, njihov telesni ideal in pripravljenost za doseganje le-tega ter dopuščanje vplivov na mnenje o lastnem telesu so odvisni od izraženosti pola dimenzij ekstravertnost-introvertnost ter nevroticizem-nenevroticizem. Lahko trdim, da je upoštevanje slovenskega pregovora »Za lepoto je treba potrpet!«, torej pripravljenosti za doseganje telesnega ideala, odvisno od telesne samopodobe deklet, od tega, kakšen njihov telesni ideal je ter od tega, kolikšen vpliv zunanjih dejavnikov na lastno mnenje o telesu dekleta dopuščajo.

3. Področje: psihologija Odnos gimnazijcev do umetnosti Avtorica: Veronika Pezdirc, 4.f Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: umetnost, stališča, mladostniki V seminarski nalogi me je zanimalo, kakšen odnos imajo dijaki do umetnosti, koliko se ukvarjajo z umetnostjo v prostem času in kako splošno razgledani so na področju umetnosti. S pomočjo vprašalnika sem pridobila odgovore dveh skupin dijakov, ki obiskujeta različni gimnaziji in rezultate primerjala med sabo. Ugotovila sem, da dijaki na športno usmerjeni gimnaziji, gimnaziji Šiška, posvečajo veliko manj časa umetnostnim dejavnostim, kot dijaki na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, ter tudi manj spremljajo novice iz sveta umetnosti.

4. Večina dijakov med naštetimi osebami tudi zna prepoznati imena bolj znanih slikarjev in kiparjev. Na njihovo mnenje o umetnosti najpogosteje ne vplivajo nobeni dejavniki socializacije, na nekatere pa vpliva mnenje osebe, za katero mislijo, da je na področju umetnosti strokovnjak. Podrobnejše zanimanje za likovno umetnost, sloge in obdobja je bolj pogosto na umetniški šoli, kot na splošni gimnaziji. Prišla sem torej do zaključka, da dijaki sicer imajo odnos do umetnosti, toda na šoli, usmerjeni v umetnost je ta odnos izrazito bolj pozitiven kot odnos dijakov gimnazije z največ športnih oddelkov v Sloveniji.

5. Področje: psihologija Lepotni ideali in vpliv na samopodobo Avtorici: Nastja Ravšelj in Kaja Stankovič, 4.de Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: samopodoba, ideal, mladostniki, športniki Raziskali sva, kakšne poglede in stališča imajo dijaki četrtih letnikov Gimnazije Šiška o Lepotnih idealih in samopodobi. Z nalogo sva odgovorili na vprašanja, kako anketirani dijaki in dijakinje doživljajo sami sebe in svojo okolico, kakšne so razlike v doživljanju samega sebe med ženskami in moškimi ter med športniki in nešportniki, kakšna stališča imajo do lepotnih idealov, ali so za dosego svojega idealnega videza pripravljeni tvegati svoje zdravje ter kako njegova samopodoba vpliva na njegovo obnašanje v družbi. Mnenja sva pridobili s pomočjo vprašalnika, ki sva ga pripravili s pomočjo mentorice naloge. Po analizi izpolnjenih vprašalnikov sva upoštevali ankete 68 dijakov ( 57% moški, 43% ženske ).

6. Glede na analizo vprašalnikov, sva ugotovili, da imajo dijaki, ki se ne ukvarjajo s športom oz. nimajo statusa športnika, višjo samopodobo kot dijaki, ki se redno ukvarjajo s športom in imajo status športnika. Pri ženskah razlike v samopodobi ni bilo, ugotovili sva, da imajo tako dijakinje s statusom športnika kot tudi dijakinje brez statusa športnika isto raven samopodobe. V vprašalnik sva vključili tudi dva prikaza devetih različnih postav. Na prvem prikazu so anketiranci izbirali postavo, ki je trenutno najbolj podobna njihovi postavi, na drugem prikazu pa so izbirali svojo idealno postavo. Po analizi sva ugotovili, da je med dejansko postavo anketirancev in njihovo idealno postavo zelo malo odstopanj in so mladostniki na naši šoli v večini precej zadovoljni s svojimi postavami. Na koncu sva dodali še prikaz postav nasprotnega spola, na katerem so anketiranci obkrožili postavo, ki se jim zdi idealna in hkrati privlačna pri nasprotnem spolu. Tudi pri tej analizi sva ugotovili, da imajo anketiranci zelo realne predstave kaj naj bi predstavljalo idealno postavo, saj so v večini izbrali postavo na isti stopnji kot je njihova trenutna.

7. Področje: psihologija Lepotni ideali in vpliv na samopodobo Avtorica: Neža Haler, 4.b Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: vrednote, moralno presojanje, mladostniki Raziskala sem, kakšno je vrednotenje in moralno presojanje mladostnikov. Z nalogo sem ugotovila, ali se pri vzorcu mladostnikov v različnih starostnih obdobjih vrednote spremenijo in ali se moralno presojanje dvigne na višjo raven. Odgovore sem pridobila s pomočjo ankete, ki sem jo pripravila s pomočjo mentorice. Anketirala sem 115 mladostnikov (v starosti petnajst in osemnajst let), v raziskavi pa sem upoštevala 105 anket.

8. Anketiranci (učenci in dijaki) na prva mesta pomembnih vrednot postavljajo moralne (socialne) in hedonske vrednote. Najpomembnejše vrednote so jim ljubezen do družine, prijateljstvo in druženje s prijatelji. Iz rezultatov naloge lahko sklepamo, da devetošolci in dijaki odvisno od dane situacije moralno presojajo na vseh treh ravneh moralnega presojanja po Kohlbergu. Najpogosteje pa presojajo na tretji ravni moralnega presojanja. Razlik med moralnim presojanjem devetošolcev in dijakov skorajda ni bilo. Današnje življenje poteka v hitrem tempu, z obilico dobrin in komercialnih sporočil. Primanjkuje pa časa za pristne osebne odnose med vrstniki in v družini. Verjetno ravno zaradi teh dejavnikov mladostniki postavljajo na prva mesta moralno socialne vrednote. Kljub temu, da se v družbi govori o moralnem razpadu, pa lahko vidimo, da moralne vrednote mladostnikom pomenijo zelo veliko. Glede na raziskavo se nam ni treba bati moralnega propada družbe in lahko uporabimo pregovor: Na mladih svet stoji.

9. Področje: psihologija Avtorica: Maruša Pišljar, 4.f Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: otroci, vzgoja, vrednote, vas, mesto V raziskovalni nalogi sem z anketo raziskala vedenje otrok na začetku osnovne šole. Ugotovila sem razlike v vrednotah, vzgojnih stilih in načinu življenja mestnih in podeželskih otrok. Vzorec 46 učencev je bil izbran v vaseh Rovtarske Žibrše in Hotedršica ter mestu Logatec in Ljubljana. Rezultati so pokazali, da so v vseh regijah otroci vzgojeni z avtoritativno vzgojo, ter da imajo na vasi več moralnih vrednot, v primerjavi z mestom , ki ima največ potenčnih vrednot. Ugotovila sem tudi, da imajo otroci na vasi več obšolskih dejavnosti in da so bolj navezani na dom kot ostali otroci.