1 / 10

Ocena minimalnih življenjskih stroškov

Nada Stropnik Inštitut za ekonomska raziskovanja , Ljubljana stropnikn@ier.si Minimalni življenjski stroški in minimalni dohodek KAKO LAHKO IZBOLJŠAMO SISTEM NA PODROČJU NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE? Posvet, Državni svet, Ljubljana , 13. maja 201 3. Ocena minimalnih življenjskih stroškov.

gianna
Download Presentation

Ocena minimalnih življenjskih stroškov

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Nada StropnikInštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljanastropnikn@ier.siMinimalni življenjski stroški in minimalni dohodekKAKO LAHKO IZBOLJŠAMO SISTEM NA PODROČJU NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE?Posvet, Državni svet, Ljubljana,13. maja 2013

  2. Ocena minimalnih življenjskih stroškov • Minimalni dohodek je bil določen na podlagi ocene življenjskih stroškov ter z uporabo iste metode leta 1998 in leta 2009. • Podlaga: Anketa o porabi gospodinjstev (1993 oz. 2005-2007) in prehrambeni načrti za določene tipov potrošnikov (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije). Leta 2009: prehrambeni načrt (oz. prehrambena košarica) za moškega, starega 19-65 let. • Upoštevana je poraba 40 % nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki.

  3. Določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka • V času odločanja o osnovnem znesku minimalnega dohodka, so primerljivi transferji znašali: povprečno denarno nadomestilo za brezposelnost neto 431,17 EUR, minimalni dohodek za prvo odraslo osebo 221,70 EUR, državna pokojnina 187,32 EUR in minimalna neto plača 450 EUR. • Pogajanja med socialnimi partnerji: minimalni življenjski stroški, ocenjeni na podlagi porabe 20 % nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki (562,07 EUR), so sprejeti za novo višino minimalne plače. • Minimalni dohodek mora biti nižji od minimalne plače, da se ne izniči spodbude za delo. Izračun brez upoštevanja življenjskih potrebščin, ki se jim je v določenem obdobju moč izogniti (izdatki, povezani z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, rekreacijo, kulturo in podobnim) je dal znesek 385,08 EUR. Toda, zaradi posledično nesprejemljivega razmerja do najnižjih plač je v zakonu kot osnovni minimalni dohodek določeno 75% tega zneska, toda z možnim 28% oz. 56% dodatkom za aktivnost.

  4. Razmerje med minimalnim dohodkom in minimalno/povprečno plačo Januar 2013 (neto zneski, zaokroženi): • Minimalna plača: 600 EUR • Povprečna plača: 998 EUR • Osnovni znesek minimalnega dohodka: 260 EUR • Samska oseba, ki dela več kot 128 ur/mesec: 406 EUR • Par, ki dela več kot 128 ur/mesec: 572 EUR • Samska oseba z dijakom in mlajšim otrokom: 829 • Par z dijakom in mlajšim otrokom: 1.011 EUR Leta 2009 je bila minimalna plača 460 EUR (marca 2010 je zvišana za 22%). Leta 2011 je minimalno plačo prejemalo 44 tisoč zaposlenih.

  5. (Ne)ustreznost višine minimalnega dohodka Primer samske osebe: • Osnovna višina minimalnega dohodka je 288,31 EUR (zakon iz leta 2010), z ZUJS znižana na 260 EUR. • Najvišji minimalni dohodek je 450,54 EUR (osnovni znesek + dodatek za aktivnost; po zakonu iz leta 2010), z ZUJS znižan na 405,60 EUR. • Prag tveganja revščine za samsko osebo, na podlagi dohodkov iz leta 2010: 600 EUR.

  6. Minimalna plača, minimalni dohodek in otroški dodatek: odrasla oseba z otrokom (neto EUR mesečno, 2013)V tabeli primerjamo minimalno plačo, minimalni dohodek in prag tveganja relativne revščine. Navedeni otroški dodatek je že vsebovan v minimalnem dohodku, torej ni dodaten prejemek družine.

  7. Vrstni red uveljavljanja pravic • Otroški dodatek naj ne bi bil namenjen kritju minimalnih življenjskih stroškov; ni socialnovarstveni prejemek, temveč je ukrep družinske politike in zato nadgradnja socialnovarstvene politike. Zato ni prav, da je prvi v vrstnem redu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. • Sedanji vrstni red je toliko bolj neprimeren po zvišanju otroških dodatkov za dijake. • Zaradi tega ima zagotavljanje minimalnega dohodka nekoliko izkrivljeno funkcijo. Denarna socialna pomoč bi se morala določati brez upoštevanja otroškega dodatka. • Izhodiščni „greh“: zvišanje otroškega dodatka leta 1999 (v povprečju za 38%), ki je imelo za posledico nesprejemljivo razmerje med najvišjimi zneski otroškega dodatka in minimalno plačo - močan dejavnik, ki ne spodbuja dela.

  8. Posledica (Tudi) zaradi otroškega dodatka v dohodku družine se je DSP znižala polovici dvostarševskih družin, 92% enostarševskih družin in 98% vseh družin s tremi in več otroki (osnova so vse družine določenega tipa, ki se jim je znižala DSP) (Dremelj in dr. 2013).

  9. Stanovanjsko posojilo • Neustrezna opredelitev dohodka v kombinaciji s premoženjem: upoštevanje tako zneska dohodka, ki predstavlja odplačilo posojila, kot tudi vrednosti nepremičnine v gradnji. Odplačilo stanovanjskega posojila je materializirano v vrednosti nepremičnine. Ekstremni primer: upošteva se še stanovanjsko posojilo, ki ga je banka nakazala na bančni račun. Primer • Zaradi upoštevanja vrednosti nepremičnine v gradnji družina ni upravičena do otroškega dodatka in mora več plačati za vrtec. Hkrati se ji v dohodek šteje tudi znesek odplačila stanovanjskega posojila.

  10. Predlogi za izboljšavo sistema • (Namenski) prejemki, ki niso namenjeni kritju minimalnih življenjskih stroškov, naj se ne upoštevajo v dohodku za odmero denarne socialne pomoči in prejemkov oz. subvencij, ki jih družine prejemajo iz javnih sredstev. Takšna prejemka sta (vsaj) otroški dodatek in republiška štipendija. • Če se upošteva premoženje, se ne sme upoštevati tudi dohodka, namenjenega za ustvarjanje tega istega premoženja. • Osnovni znesek minimalnega dohodka bo treba zvišati takoj, ko bo višja produktivnost dela omogočila zvišanje minimalne plače.

More Related