Predlogi rešitev v spremembah zasnove sistema izobraževanja odraslih v Beli knjigi

1. Predlogi rešitev v spremembah zasnove sistema izobraževanja odraslihv Beli knjigi Področna strokovna skupina za izobraževanje odraslih Predstavitev na MŠŠ, 6. julij 2010

2. Glavne značilnosti razvoja IO • Ponudba se prilagaja povpraševanju in ne sledi dejanskim potrebam različnih skupin • Daleč prevladuje ponudba za poklicno delo in za potrebe trga dela ter karierni razvoj • Prestrukturiranje mreže izvajalcev v korist zasebnih izvajalcev • Uvedba kvazi tržnega načela • Ponudbo za težje dosegljive ciljne skupine (slabše izobraženi starejši, migranti, osipniki, slabše izobraženi brezposelni) pomembno določa obseg razpoložljivih javnih sredstev • Ohranjanje velikih regionalnih razlik v ponudbi izobraževanja odraslih

3. Vključenost odraslih v izobraževanje • Dokaj velik porast udeležbe odraslih v izobraževanju v zadnjih 10 letih, vendar ob ohranjanju enakih vzorcev udeležbe • Daleč prevladuje udeležba v izobraževanju za potrebe zaposlitve, poklica, kariere; približno četrtina za osebne potrebe in prosti čas • Čas in denar ostajata glavni oviri pri vključevanju odraslih v izobraževanje • Posamezniki in delodajalci so glavni nosilci stroškov v IO, država je na tretjem mestu, sofinancira predvsem izobraževanje brezposelnih • Delodajalci podpirajo predvsem neformalno izobraževanje, stroški formalnega izobraževanja so največkrat v breme posameznikov • Slaba kakovost znanja odraslih (IALS 1998)

4. Vključenost odraslih v starosti 25-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje, 2007, v %(Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.)

5. Udeležba po izobrazbeni strukturi, 2007

6. Udeležba odraslih (25-64 let) v izobraževanju po izobrazbi (nizka = ISCED 0-2), visoka (ISCED 5-6),2007 Vir: Anketa o IO, Progress, Report 2009:83

7. Udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju, 2007, starostni razredi Vir: EUROSTAT; Anketa o delovni sili

8. Kakovost znanja manj izobraženih Manj izobraženi odrasli na 3. in 4.,5. ravni dokumentacijske pismenosti Vir: Raziskava Pismenost odraslih in udeležba v izobraževanju, 1998

9. Predlogi • Stopnja vključenosti v izobraževanje odraslih se zvišuje predvsem z zviševanjem vključevanja podzastopanih skupin • Dolgoročno • država ustvari brezplačne možnosti za manj izobražene odrasleza doseganje izobrazbe na ravni 4-letne srednje šole • Kratkoročno/srednjeročno • Zagotovi javna finančna sredstva za: • -Posodabljanje in razvoj novih programov za te skupine • Zagotovi brezplačno • - vključevanje v formalno in neformalno izobraževanje • - svetovanje pred in med izobraževanjem • vrednotenje že pridobljenega znanja in spretnosti • Razvoj drugih ukrepov za spodbujanje vključevanja na ravni izvajalcev (motivacijski programi)

10. Sistem financiranja • Neustrezna zakonska ureditev financiranja izobraževanja odraslih • Obstoječi instrumenti za razmeščanje ne omogočajo stabilnega financiranja niti tistega izobraževanja, ki je določeno kot javni interes • Vsi izvajalci, javni in zasebni, ki izpolnjujejo formalne zahteve, pod enakimi pogoji pridobivajo javna sredstva na razpisih • Veljavni postopki pri pridobivanju javnih sredstev ne zagotavljajo njihovega učinkovitega koriščenja • Razmeščanje je v škodo izobraževanja za osebne in splošne potrebe

11. Struktura sredstev v ReNPIO 2005-2010 in v LPIO po namenu,v %(Vir: ReNPIO 2004-2010; Letni programi izobraževanja odraslih 2005-2010)

12. Predlogi ukrepov • Povečati javne vire za financiranje izobraževanja odraslih, znotraj teh pa delež, ki je namenjen za splošno neformalno izobraževanje • Obseg sredstev se določa na podlagi zakonsko opredeljenih pravic odraslih do izobraževanja in NPIO • Za dodeljevanje javnih sredstev za uresničevanje zakonsko določenih pravic se uporabi instrument razmestitev • Zagotoviti večjo koordinacijo financiranja izobraževanja odraslih v pristojnosti različnih vladnih resorjev zaradi doseganja večje učinkovitosti • Uzakoniti davčne olajšave za delodajalce in posameznike, ki vlagajo v svoje izobraževanje • Uzakoniti finančno odgovornost občin in regij za uresničevanje nacionalnih in regionalnih/občinskih ciljev IO

13. Formalno izobraževanje Stopnja vključenost relativno stabilna – 7-8%; narašča vključevanje v terciarno izobraževanje, zmanjšuje v sekundarno izobraževanje, zelo nizka udeležba v OŠ • Razviti standard osnovne šole za odrasle in ga integrirati v programe usposabljanja za trg dela • Uveljavljati splošno izobraževalni modul za odrasle – SIMO in ga povezati s sistemom NPK in formalnega poklicnega izobraževanja • Spodbuditi uvajanje motivacijskih programov in aktivnosti za večje vključevanje ter za podporo v procesu izobraževanja

14. Gibanje udeležencev osnovne šole za odrasle Vir: SURS.

15. Število odraslihv srednješolskem izobraževanju po nosilcih stroškov, 2000/01 - 2007/08Vir: SURS.

16. Neformalno splošno izobraževanje Nizka stopnja vključenosti v neformalno splošno izobraževanje, tudi nizka realizacija sredstev v LPIO • Kot javni interes se opredeli neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj, izboljševanje temeljnih spretnosti, računalniške pismenosti, kulture, zdravja, nacionalne identitete, usposabljanja za aktivno državljanstvo, razvoj interkulturnih kompetenc, socialnih kompetenc, medgeneracijsko učenje • Zagotovi se financiranje navedenih programov iz nacionalnih sredstev z razmestitvijo • Udeležba v naštetih programih je brezplačna za ranljive skupine (uvedba vavčerja) • Popularizacija programov

17. Ranljive ciljne skupine Kot ranljive ciljne skupine, ki se obravnavajo prednostno, se določijo mlajši odrasli - osipniki, srednje in starejše generacije (39 let +) z manj kot 4- letno srednjo šolo, brezposelni, migranti, etnične skupine, odrasli s posebnimi potrebami Za te skupine se zagotovi izobraževanje za razvijanje temeljnih in ključnih kompetenc, ki se v celoti financirajo iz javnih sredstev Za spodbujanje pridobivanja teh spretnosti in kompetenc se zagotovi njihova čim večja integriranost v programe za trg dela

18. Izvajalci izobraževanja – regionalna dostopnost, 2007/2008

19. Predlogi rešitev • Zakonska opredelitev javne mreže in njenega stabilnega ter zadostnega financiranja • Javno mrežo tvorijo: • LU kot javne organizacije za izvajanje IO • Šole z enotami za izobraževanje odraslih • Koncesionarji

20. Temeljni kriteriji za opredelitev javne mreže IO • Ustrezna programska zasnovanost(vsaj 50% ponudbe programi, ki predstavljajo javni interes) • Vključevanje izobraževalno prikrajšanih skupin • Zagotavljanje razvojnih in podpornih dejavnosti(svetovanje, vrednotenje, zagotavljanje in spremljanje kakovosti, promocija, razvojno-raziskovalna, informacijska dejavnost) • Izpolnjevanje kadrovskih in materialnih pogojev, določenih z zakonodajo, s posameznimi programi ter z drugimi dokumenti (normativi in standardi, metodologije)

21. Odpravljanje regionalnih neenakosti • Upoštevanje načela pravičnosti pred načelom učinkovitosti in racionalnosti pri razmestitvi javne mreže izvajalcev • Poleg osnovnega kriterija dogovorjenega števila prebivalcev se upoštevajo: • gospodarska razvitost oz. nerazvitost • število brezposelnih • število odraslih brez temeljne izobrazbe • starostna struktura • število priseljenih • kulturne in druge posebnosti okolja

22. Sistem upravljanja • Neenakopraven položaj izobraževanja odraslih glede na izobraževanje otrok in mladine • Centralizirano upravljanje na državni ravni • Šibka povezanost in koordiniranost med različnimi vladnimi resorji ter podrejen položaj • Ni sistemskih struktur za večje vključevanje različnih akterjev ter lokalne ravni v oblikovanje in razvoj sistema in v načrtovanje in izvajanje politike • Šibek vpliv strokovnega sveta za izobraževanje odraslih • Ni izdelanih nacionalnih kazalnikov merjenja kakovosti in učinkovitosti sistema IO

23. Predlogi rešitev • Z izobraževalno ali drugo pristojno zakonodajo se določi večje vključevanje lokalnih ravni v upravljanje izobraževanja odraslih: • IO se določi kot izvirno pristojnost regij in oblikujejo posebne upravne strukture • Občina ali regija dobi z zakonom določeno vlogo pri načrtovanju in uresničevanju politike IO na nacionalni, regionalni in lokalni ravni • Zakonsko se določijo: • - pravice odraslih do izobraževanja • - sistem financiranja in upravljanja • - javna mreža izvajalcev in programov • - kadri • - osnovne podporne dejavnosti (svetovanje, vrednotenje, razvojno -raziskovalna dejavnost, info sistem, temeljni nacionalni kazalniki učinkovitosti in kakovosti sistema)

24. Okrepi se strokovna in posvetovalna dimenzija dela strokovnega sveta za izobraževanje odraslih (povečati zastopanost uglednih strokovnjakov • Vzpostavijo se sistemske strukture za intenzivnejše medministrsko sodelovanje pri razvijanju sistema izobraževanja odraslih in pri načrtovanju in izvajanju politike • Okrepi se socialno partnerstvo pri načrtovanju in izvajanju politike IO • Razvijejo in uzakonijo se nacionalni kazalniki učinkovitosti in kakovosti sistema IO • Izobraževanje odraslih se enakopravno in enakovredno upošteva pri izvajanju nacionalnega raziskovalnega programa in CRP

25. Profesionalni razvoj osebja v IO • Sistemsko urediti zaposlitveni status in zagotavljati možnosti za karierni razvoj osebja • začeti ustvarjati pogoje za zagotavljanje polne zaposlitve s kombinacijo delnih zaposlitev pri več delodajalcih • Osebju v formalnem izobraževanju, ki to dejavnost izvaja pri mladini in odraslih v isti izobraževalni organizaciji, zagotoviti možnost, da se to šteje kot redna delovno obveznost • Pri matičnih visokošolskih/univerzitetnih ustanovah se uvedejo daljši (3-6 mesecev) programi izpopolnjevanja in specializacij za posamezne segmente dela v izobraževanju odraslih • Program pedagoško-andragoške izobrazbe se ovrednoti s kreditnimi točkami