T rajnostna mobilnost in bivanje: Gibanje, način življenja

1. Trajnostna mobilnost in bivanje:Gibanje, način življenja Načrtovanje mobilnosti, zakaj se zatika? Marjan Lep

2. (Samo)predstavitev Kot strokovnjak: • Univ.dipl.inž.gradb. (Mb), doktorski študij (ISV - TU Graz) • Predavam (na FG in Uni Hasselt (Be)): • Planiranje prometa, • Modeliranje prometa in • Prometno informatiko • Formalno organizirani: • Katedra za prometno tehniko in varnost v prometu, • Center za raziskave mobilnosti • Izvajamo vrsto projektov za naročnike (EU, država, MO): • Sustainable (urban) transportation planning, • Public transport (JPP), • Mobility management, • Travel and traffic behaviour • External costs Marjan Lep

3. (Samo) predstavitev Kot mobilen državljan: • Štiričlanska družina, 2 osebna avtomobila • Na delovni dan opravim 4 poti, povprečne dolžine 3,5 km, >50% na/iz dela, imam zagotovljeno (skoraj gratis) parkirno mesto na delovnem mestu; 90% z OA, 8% s kolesom, 2% simblično z avtobusom • Službene poti v Lj (OA); tujina (JPP) • Družina se oskrbuje v nakupovalnih centrih z OA • Odkar žena nima več parkirnega mesta izvaja “car pooling” ! Odkar sta razpadla mreža trgovin v primestnih naseljih in javni potniški promet, vsakodnevno opravim množico km z OA v pomoč staršem Marjan Lep

4. Misli o prometu pri nas? Kot občan ugotavljam: • Vsakič, ko po daljši odsotnosti pridem domov, se mi zdi pogled na ulice, pločnike “grozljiv” ... čez čas se navadim. • Bolj ko se gradijo obvoznice, krožišča, nove ceste .... bolj dolgo se vozim od vrat–do–vrat (res pa je, da po daljši poti in z večjo potovalno hitrostjo.... ?) • Vsakič, ko se opogumim in se peljem z mestnim avtobusom doživim “incident”. Vsakič, ko nagovorim sina ali ženo, naj se peljeta z vlakom, mi poročata, da je bilo “zadnjič”! • Če se peljem s kolesom.... ali kršim cestno prometna pravila ali pa se ne morem peljati ... nikakor ne zmorem “zvoziti” ovinkov na novih krožiščih ... • Če pešačim, pri vsakem semaforju čakam (!do dve minuti) Marjan Lep

5. Trditve o prometu na splošno v SLO Kot strokovnjak (1): Ugotovim (strokovna)dejstva – in ta moram znati kvantificirati - kot so: • Imamo resne težave z emisijami zaradi prometa (presegamo mejne vrednosti). • Imamo (še vedno) izjemno visoko število smrtnih žrtev na cestah. • Slovenska gospodinjstva porabijo za transport več kot za hrano .... in bistveno večji delež svojega proračuna (17%), kot v primerljivih evropskih državah. • Imamo izjemno nekonkurenčen JPP, saj je razmerje med potovalnimi časi Avtomobil : JPP praviloma 1 : 3 ; imamo drag JPP (avtobusni del). • V Mariboru imamo že danes bistveno več km-cest / prebivalca oziroma m2 zaasfaltiranih površin / enoto površine kot primerljiva mesta ... Marjan Lep

6. Trditve in zablode o prometu Kot strokovnjak (2): Ugotavljam (merim) lahko tudi vzročno – posledične zveze: • Največjo pretočnost imajo ceste, če vozila vozijo s 50km/uro! • Stara, ozka, luknjasta-valovita, prometna cesta, je daleč najbolj varna cesta ... • Če povečam kapaciteto cestnega omrežja, generiram novo povpraševanje, potovalni časi – v konicah - ostanejo konstanta ... • Če je avtobus zastonj, (kratkoročno) ne pade število uporabnikov osebnega avtomobila; le pešci se pričnejo voziti z avtobusom ... • Če se zaostri višina kazni v zakonu o varnosti v cestnem prometu, se ne zgodi nič ... • P&R na obrobju mest je (lahko) kontraproduktiven ukrep ... Prestreže lahko le do 5% avtomobilistov migrantov ... Marjan Lep

7. Trditve in zablode o prometu Kot strokovnjak (3): Kaj je konstanta skozi čas: • Število potovanj, ki jih človek opravi na dan (!) • Čas, ki ga je pripravljen žrtvovati za potovanje na delo/šolo (!) Spreminja pa se: • Število kilometrov, ki jih človek opravi na dan • Izjemno se je povečalo število vozilo-kilometrov, ki se opravijo na dan! Marjan Lep

8. Mobilnostne karakeristike (primer) Ankete po gospodinjstvih Ljubljana in LUR (2003): • Število potovanj na delovni dan na osebo: 3,11 • Število potovanj na delovni dan aktivne osebe: 3,52 • Namen potovanj: 33,3% delo/šolanje • Izbor sredstva: avto 57,7%, JPP 13,1%, kolo 9,9%, peš 19,0% • Zasedenost osebnih avtomobilov: 1,34 Marjan Lep

9. Teze Ali je sploh kaj narobe? • Udobje; prevladujoči princip v privatnem življenju • Načrtovanje prostora (poselitve, oskrbe) desetletja obrnjen k individualni mobilnosti • Kot volivci nagrajujemo “asfalt in beton” (obvoznice, parkirne hiše, široke vpadnice, krožišča ... ) Če “da”, zakaj se v realnosti nič ne spremeni? • Je to pač proces; 15 let od diskusije o neki tematiki do prvih oprijemljivih rezultatov? • Je kaj narobe z ukrepanjem; država, občina ? Če je “nekaj narobe” z ukrepanjem ? • Ali je kaj “sistemsko narobe” na državni ravni (od – zgoraj - navzdol) ? • Kaj in kako lahko avtonomno pripomorejo lokalne skupnosti ? • V katero kategorijo (namenov poti!) naj se ukrepi usmerjajo ? • Kaj naj volivci nagrajujemo ? Marjan Lep

10. Kako pristopiti, vrednostni sistem? Kateri princip je prevladujoč: • Načelo “enakosti” (po Ustavi) ? • Načelo “udobja”, “enakosti udobja” ali je možno hkrati zagotavljati “enakost” in “udobje”; če ne, čigavo udobje “bomo reducirali” ? • Načelo “pravičnosti”; kdo de-facto financira, kdo de-facto plačuje stroške, kdo ima koristi, če grem z avtobusom (in sprostim cesto)? • Načelo “solidarnosti”; kdo se lahko komu prilagodi, potrpi ... Marjan Lep

11. Trajnostno planiranje prometa? Kaj zanesljivo ni trajnostno: • Življenje in zdravje ( Nižati hitrosti) • Fosilna goriva ( Približati cilje, ? Menjati pogonske agregate) • Zemlja (prst) ( Čim manj asfaltirati) Paradoks trajnostnih prometnih politik: • Kako jih izvesti, pa pri tem ne ogroziti lokalne in globalne konkurenčnosti ? • Trajnostna politika vs. netrajnostni mandat Marjan Lep

12. Pristopi k prometnemu planiranju? • Ravnotežni, prilagoditveni • Povpraševanje zadovoljiti s ponudbo ... • Je znotraj-sektorski ... • Prepoznamo ga po ključnih besedah “kapaciteta”, “pretočnost” ... • V njem ne sodelujejo družboslovec, ... • Je edini, ki se v RS praktično uporablja ... • Ciljno-orientirani, integralni • Kaj je pravi planerski cilj ? • Kateri ukrepi so možni; tudi in predvsem: prostorsko načrtovanje, socialni, davčni, logistični, ...., pa tudi regulativni, finančni ... • Ga v Sloveniji praktično ni zaznati .... Marjan Lep

13. Vrednostni sistemi in praksa Projektiranje infrastrukture “po pravilniku”: • Vrednosti sistem iz leta 1980 • Pravilnik iz leta 1990 • Projekt iz 2000 • Otvoritev 2009 Baesov paradox: • Optimiranje posameznika (izbor poti), kapacitete križišča (egoistični princip) • Optimum sistema (!) Marjan Lep

14. Na kaj lahko vpliva prometni planer (mobility manager)? Po definiciji je planiranje: priprava ukrepov za dosego določenega cilja. Postaviti oziroma poznati kvantificirane cilje! Diskusija o ciljih in ukrepih; kdaj je cesta cilj, kdaj je ukrep? Ko sta namenska raba prostora in transportna mreža “dejstvo”, prometni planer oziroma MM lahko vpliva “le še” na: • Izbor časa, cilja potovanja • Izbor sredstva, partnerstva Marjan Lep

15. Kako pristopiti v mestih (Mb) ? Teze: Maribor je dosegel točko, ko vsako nadaljnje širjenje kapacitet, ne prinese več nikakršnega učinka ... Zastoji bodo ... So lahko ukrep trajnostne politike... Modro prometno planiranje je tisto, ki pušča/ustvari zastoje tam, kjer najmanj boli! Preveč “zelene” ideje (zapirati, preganjati ...) niso nujno potrebne... Kontra-teza: Maribor ni veliko mesto, nismo povsem absolutno prepričani, da ni prostora za: • širiti vpadnice, graditi parkirne hiše, širiti križišča .... • pa hkrati tudi omogočati neko še znosno peš hojo, kolesarjenje, konkurenčni avtobusni JPP ... ? Marjan Lep

16. Kam usmeriti ukrepe? Diferencirati (po izvoru in po namenu): • tranzitna potovanja, • ciljno-izvorna potovanja, • notranja potovanja Obseg (potenciali): • Mariborčani po Mariboru opravijo približno 200.000 poti na dan; od tega 40% na delo, šolanje .... • Od zunaj pride v Mb dnevno 45.000 ljudi (od tega 70% na delo, ostali poslovno, oskrba, obiski in zabava), 4.000 z avtobusi, 1.000 z vlakom, preostali z 30.000 avtomobili Kdo lahko “najmanj” boleče menja sredstvo: • (Samo) Mariborčani, ki hodijo na delo v mestno središče.... • Okoličanom (ob JPP, ki ga imamo) je treba dopustiti kulturno možnost prihoda na delo, oskrbo, posel in regeneracijo ? Marjan Lep

17. Kam usmeriti ukrepe? Ciljno – izvorna in notranja potovanja Ustvariti pogoje: • Peš (vsaj prijaznejše semaforje), • Kolo (sklenjene poti na ključnih prehodih), • Avtobus (ne samo da “je”, da je tudi “konkurenčen”) Posledica za občane: • Gospodinjstva se lahko odpovejo drugemu avtomobilu • Otroci lahko gredo peš v šolo, na popoldanske aktivnosti • ... Marjan Lep

18. Zaporedje ukrepov ? Postopek (vrstni red je važen!): • Zagotoviti “enforcement” kršiteljev ... • Bistveno povečati in izboljšati ponudbo mestnega JPP (poceni letne, sezonske). • Vzporedno “delati na” izboljševanju pogojev kolesarjenja in pešačenja. • Ko je alternativa na voljo; pričeti vzporedno počasi, a vztrajno reducirati število javnih parkirnih mest v središču, “širiti plavo cono”, zaostriti “cenovno in časovno diferenciacijo” • Vzpostavljati cone; kjer je možno celodnevno parkiranje za sprejemljivo ceno. • (Opomba: P&R na robu mesta je le spremljevalna rešitev) Marjan Lep

19. Kdo bo to plačal ? Koliko kaj stane: • Bistveno povečati in izboljšati ponudbo mestnega JPP, bistveno poceniti letne, sezonske, “delavske” mesečne vozovnice. (2 mio EUR/leto ? ? ?) • Vzporedno “delati na” izboljševanju pogojev kolesarjenja in pešačenja. ? ? • Ko je alternativa na voljo; pričeti “širiti plavo cono”, zaostriti “cenovno in časovno diferenciacijo”; + + • Vzporedno vzpostavljati cone; kjer je možno celodnevno parkiranje za sprejemljivo ceno dnevnim migrantom . + • Počasi, a vztrajno reducirati število javnih parkirnih mest v središču. Problem je financiranje vmesnih faz (!; EU skladi trajnostne mobilnosti ...) Dodatni vir: opustitev nekaterih dragih infrastukturnih investicij ! Problem izvajalcev politike: ali se da takšne ukrepe na volitvah vnovčiti? Marjan Lep

20. Sklepna misel, želje ? Kot občan ... Kot strokovnjak ... vključevanje prometnikov (mobilistov) že v fazi strateškega in taktičnega načrtovanja Marjan Lep