Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije

1. Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije Mateja Bulc

2. Arterijska hipertenzija • pri nastanku kroničnih nenalezljivih bolezni zelo pomembna • krvni tlak eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj ter usodne zaplete srčno-žilne bolezni • prevladujoča srčno-žilna bolezen v razvitem svetu, predvsem pri starejših prebivalcih • tesno povezano z načinom življenja populacije in z nekaterimi spremenljivimi fiziološkimi dejavniki • odpravljanje dejavnikov tveganja srčno-žilne bolezni je dokazano zmanjšalo zbolevanje in umiranje

3. Presečna študija CINDI delež zvišanega krvnega tlaka 18,9% leta 1990 26,9% leta 1996 20,6% leta 2002!

4. Smernice vodenja • zadnjih 10 let namenjajo vedenjskim vzorcem oziroma načinu življenja posameznika veliko pozornost • odpravljanje dejavnikov tveganja življenjskega sloga • pri že ugotovljeni bolezni kot tudi pri vseh navidez še zdravih posameznikih z velikim srčno-žilnim tveganjem

5. Napovedni dejavniki za zvišan krvni tlak • biološki: spol, starost in družinska obremenjenost • dejavniki okolja: socio-ekonomski, kulturni, zgodovinski, politični, geografski, klimatski • dejavniki življenjskega sloga

6. Dejavniki življenjskega sloga • tvegano pitje alkoholnih pijač • hrana, bogata s soljo • telesna neaktivnost • prekomerna telesna teža

7. Zdravljenje brez zdravil • VEDNO pričnemo zvišan krvni tlak zdraviti nefarmakološko, brez zdravil, razen v življenje ogrožujočih stanjih • CILJI: • dolgoročno in največje možno zmanjšanje srčno-žilnega in ledvičnega zbolevanja in umrljivosti • odpravljati in/ali nadzorovati vse prisotne dejavnike tveganja • odpravljati že nastale okvare tarčnih organov, • zdraviti pridružene bolezni • ustrezno, redno nadzorovati krvni tlak

8. Izboljšanje življenjskih navad • dokazano koristno v primarni preventivi AH • nujno pri nadzoru hipertenzije in dejavnikov tveganja: • prenehanje kajenja • normalizacija telesne teže • omejitev vnosa soli • zmanjšanje prevelikega uživanja alkohola • redna telesna aktivnost • uravnotežena, zdrava prehrana

9. Zdrava prehrana

10. Dosoljevanje hrane • Natrijev klorid: • viša krvni tlak, če ga zaužijemo več kot 100 mmol/dan = >6g NaCl • mehanizma delovanja še niso pojasnili, < raven natriuretičnega hormona v plazmi in izboljšan betaadrenergični odgovor • zamenjava NaCl s KCl znižala krvni tlak, predvsem pri starejših hipertonikih • < soli: • poveča učinkovitost antihipertenzivnih zdravil • zmanjša izplavljanje kalija z diuretiki • regresija hipertrofije levega prekata • zmanjšanje proteinurije • zmanjšanje izločanja kalcija z urinom • zaviranje osteoporoze, sive mrene itn

11. priporočilo

12. omejitev vnosa Na na cca 100 mmol dnevno • 2,4 g Na = 6 g NaCl = kavna žlička kuhinjske soli • okus jedi izboljšujemo z dišavnicami • odsvetujemo dosoljevanje, uživanje močno soljenih prehrambenih izdelkov, konzervirane hrane ipd. • priporočamo pripravljanje jedi iz naravnih sestavin, ki vsebujejo več kalija

13. zdrava prehrana

14. več sadja in zelenjave • več rib • malo maščob (čim manj nasičenih maščob in holesterola): • uravnotežen vnos in poraba energije • delež maščob v prehrani naj ne preseže 15 (pri debelih pod 15%) do 30% celotnega vnosa energije • nasičene maščobne kisline pod 7%, največ do 10%, večkrat nenasičene maščobne kisline 3 do 7 %, ostalo energijo naj pokrijejo enkrat nenasičene maščobne kisline • holesterola naj bo manj kot 300 mg na dan, pri ogroženih pa manj kot 200 • ogljikovi hidrati naj pokrijejo 55 do 75 % dnevnih energetskih potreb, čim več naj bo sestavljenih (škrob, celuloza) in čim manj enostavnih (sladkor) • vlaknin potrebujemo vsaj 25 g na dan • beljakovine naj pokrivajo 10 do 15 % energetskih potreb dnevno

15. zmerno pitje alkohola

16. Razmerje med uživanjem alkohola, višino krvnega tlaka in prevalenco arterijske hipertenzije v populaciji je linearno Tvegano pitje alkohola povečuje tveganje za možgansko kap ter zmanjšuje učinkovitost antihipertenzivnega zdravljenja

17. priporočilo

18. omejitev uživanja alkohola na največ: • 20 do 30 g alkohola/dan za moške=2 enoti • 10 do 20 g alkohola/dan za ženske= 1 enota (1 enota je 1 dl vina, malo pivo ali šilce žganja)

19. normalna telesna teža

20. Prekomerna telesna teža (ITM  25 kg/m2) in debelost (ITM  30 kg/m2): • predisponirajoča dejavnika za zvišan krvni tlak in arterijsko hipertenzijo • neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen in za nastanek drugih dejavnikov tveganja: motnje v presnovi maščob in sladkorno bolezen • povečujeta tveganje za prezgodnjo smrt direktna zveza med dozo in odgovorom: več teže izgubi posameznik, bolj se bo znižal krvni tlak in dalj časa bo ostal nizek, če bo redno telesno aktiven

21. Razmerje obsega pasu in bokov • > 0,95 pri moških oziroma >0,85 pri ženskah • obseg pasu > 102 cm pri moških in > 88 cm pri ženskah • centralni tip debelosti oz abdominalna debelost povečuje ogroženost • ne glede na indeks telesne mase: • dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, neodzivnost na inzulin, sladkorno bolezen, dislipidemije in hipertrofijo levega prekata

22. priporočilo

23. Svetujemo • normalizacijo oz.vzdrževanje normalne telesne teže

24. gibanje

25. telesna neaktivnost je neodvisni napovednik umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni • pomembna nefarmakološka intervencija v zdravljenju arterijske hipertenzije • blaga in zmerna telesna aktivnost znižujeta sistolični KT za približno 5-11 mmHg in diastoličnega za 3-8 mmHg • redna vadba, posebno hoja je obratno sorazmerna s telesno težo, indeksom telesne mase, razmerjem pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina, holesterola in trigliceridov

26. priporočilo

27. redna zmerna aerobna telesna dejavnost: hoja, tek, plavanje, kolesarjenje • traja naj 30 do 45 minut • večino dni v tednu, vsaj trikrat tedensko • dinamična, izotonična vzdržljivostna vadba bolj učinkovita kot statična

28. Vrste vadbe: • intenzivna TD • nad 60% maksimalne aerobne kapacitete, cca 70% maksimalnega pulza • (tek po stopnicah, hitro kolesarjenje, skupinske igre z žogo, aerobika....) • zmerna TD • 40-60% maksimalne aerobne kapacitete, 50-70% maksimalnega pulza • (hitra hoja, golf, tenis, ples, telovadba, zmerna aerobika....) • blaga TD • pod 40% maksimalne aerobne kapacitete, pod 50 maksimalnega pulza • (počasna hoja, dnevna opravila...)

29. toda-

30. !! • ni povsem brez nevarnosti • zapleti kot npr. nenadna srčna smrt, miokardni infarkt, poškodbe mišic in sklepov itd. • ZATO: • vse ogrožene • vse, ki so bili doslej malo aktivni • moški starejši od 40 let, ženske od 50 let pred pričetkom vadbe obremenitveno testiramo

31. nekajenje

32. Kajenje • blago vpliva na višino krvnega tlaka • pomembno zmanjšuje učinek nekaterih antihipertenzivnih zdravil, predvsem zaviralcev beta • močno zveča celotno tveganje za srčno-žilne bolezni pri bolnikih s hipertenzijo Opustitev kajenja je verjetno najpomembnejši ukrep za preprečevanje srčno-žilnih in drugih bolezni

33. priporočilo

34. vsem bolnikom s hipertenzijo svetujemo opustitev kajenja • po potrebi svetujemo uporabo nadomestkov nikotina ali buspirona • ne vplivajo na zdravljenje hipertenzije

35. preventiva

36. štiri ravni preventivnih ukrepov • primarno-primarna ali primordialna • primarna (preprečevanje nastanka bolezni) • sekundarna (preprečevanje pojava izražene oblike bolezni) • terciarna raven ( preprečevanje posledic že izražene bolezni) Končni cilj: vzpostaviti za zdravje ugodne razmere ali vsaj vrniti organizem v stanje, v kakršnem je bil poprej, pred pojavom bolezni

37. v zdravljenju AH primarna preventiva: z zdravim načinom življenja preprečujemo nastanek dejavnikov tveganja (debelost, telesna neaktivnost, soljenje...) sekundarna preventiva: z odstranjevanjem dejavnikov tveganja znižujemo krvni tlak hipertonika

38. zaključek

39. 5 – 10 % hipertonikov se z nefarmakološkimi ukrepi krvni tlak normalizira, predvsem v primerih blage hipertenzije • sploh ni potrebno poseči po zdravilih • Dobrobiti: • normalizacija krvnega tlaka pri manjšem odstotku hipertonikov • zmanjšana potreba po zdravilih • boljše učinkovanje zdravil • zmanjševanje celovitega srčno-žilnega tveganja hipertonika • kakovost življenja se (večini) hipertonikov poveča • izboljša se sodelovanje med bolnikom in zdravnikom, ko bolnik ugotovi, da ni »stranka«, ampak partner v procesu zdravljenja in vodenja kronične bolezni

40. vodenje in zdravljenje večine bolnikov z zvišanim krvnim tlakom • sodi v ambulanto družinske medicine • zdravnik mora • prepoznati in opredeliti arterijsko hipertenzijo • oceniti bolnikovo celotno ogroženost • pričeti zdraviti z nemedikamentoznimi ukrepi • bolnika z boleznijo in priporočenimi ukrepi čim bolj natančno seznaniti • zdravljenje informiranega bolnika lažje, uspešnejše in kakovostnejše

41. Upoštevati moramo: • celotno bolnikovo zdravstveno stanje • urejenost krvnega tlaka • prizadetost tarčnih organov • bolnikov način življenja • bolnikove želje in zadržke • pridružene bolezni, pa tudi njegovo celotno ogroženost • morebitne stranske učinke zdravljenja • bolnikovo delo in obremenitve na delovnem mestu • presoja vselej resna in strogo individualna!

42. Hvala za pozornost!