Glava 12

1. Glava 12 Smetkovodstvo na nacionalniot dohod i bilansot na pla}awata

2. Pregled • Nacionalnoto {tedewe, investiciite i tekovnata smetka • Smetkite na bilansot na pla}awata

3. Uvozot i izvozot kako procent od BDP Imports and exports as a percentage of GDP by country, 2000. Source: OECD

4. Potro{uva~kata i rashodite vo edna otvorena ekonomija CA = EX – IM = Y – (C + I + G ) • Koga proizvodstvoto > doma{nata potro{uva~ka , izvozot > uvozot: tekovnata smetka > 0, trgovskata smetka> 0 • koga zemjata izvezuva pove}e otkolku {to uvezuva, taa zarabotuva pove}e dohod od izvozot otkolku {to tro{i na uvoz • neto stranskata vrednost se zgolemuva • Koga proizvodstvoto < doma{nata potro{uva~ka, izvozot < uvozot: tekovnata smetka < 0, trgovskiot bilans < 0 • Koga zemjata izvezuva pomalku otkolku {to uvezuva, taa zarabotuva pomalku dohod od izvozot otkolku {to tro{i na uvozot • Neto stranskata vrednost se namaluva

5. surplus deficit Tekovnata smetka na SAD kako procent od BDP,1960–2004

6. Tekovnata smetka na SAD, 1960–2004

7. Tekovnata smetka na SAD i neto stranskoto bogatstvo, 1977–2003

8. Nacionalnoto {tedewe i tekovnata smetka • Nacionalnoto {tedewe (S) = nacionalniot dohod (Y) {to ne e potro{en na potro{uva~ka (C) ili dr`avna potro{uva~ka (G). • Y – C – G • (Y – C – T) + (T – G) • Sp + Sg = S

9. Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe ? CA = Y – (C + I + G ) podrazbira CA = (Y – C – G ) – I = S – I tekovna smetka =nacionalno {tedewe– investici tekovna smetka = neto stranski investicii • Zemja {to uvezuva pove}e od {to izvezuva ima nisko nacionalno {tedewe vo odnos na investiciite.

10. Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe? (prodol`.) CA = S – I ili I = S – CA • Zemjite mo`ea da gi finansiraat investiciite ili so {tedewe ili preku zdobivawe so stranski sredstva ednakvi na deficitot vo tekovnata smetka. • Deficitot vo tekovnta smetka podrazbira priliv na stranski kapital ili negativni neto stranski investicii. • KogaS > I, toga{CA > 0 i neto stranskite investicii i odlivite na finansiski kapital za doma{nata ekonomija se pozitivni.

11. Kako e tekovnata smetka povrzana so nacionalnoto {tedewe? (prodol`.) CA = Sp + Sg – I = Sp – dr`aven deficit – I • Dr`avniot deficit zna~i negativno dr`avno {tedewe • Ednakvo na G – T • Visok dr`aven deficit predizvikuva, seto ostanato ednakvo, negativna tekovna smetka.

12. Inverzna vrska me|u dr`avnoto {tedewe i tekovnata smetka? Source: Congressional Budget Office, US Department of Commerce

13. Smetkite na bilansot na pla}awata • Smetkite na bilansot na pla}awata sprema i prihodite od strancite. • Sekoja me|unarodna transakcija vleguva vo smetkite dva pati: edna{ kako kredit (+) i edna{ kako debit (-).

14. Smetkite na bilansot na pla}awata (prodol`.) • Smetkite na bilansot na plá}awa se sostojat od 3 glavni smetki: • Tekovna smetka: smetki na tekovi na dobra i uslugi (uvoz i izvoz). • Finansiska smetka: smetki na tekovi na finansiski sredstva (finansiski kapital). • Kapitalna smetka: tekovi na specijalni kategorii na sredstva (kapital), naj~esto nepazarni, nematerijalni sredstva, kako otpi{uvawe na dolgovi, avtorski prava i za{titni marki.

15. Primeri na smetki na bilans na pla}awa • Uvezuvate DVD od Japonski proizvoditelso koristewe na va{ata debitna karti~ka. • Japonskiot proizvoditel gi deponira sredstvata vo negovata banka vo San Francisko, toj kupuva amerikansko sredstvo (bankarski depozit), a bankata prodava sredstvo.

16. Primeri na smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Investirate na Japonskata berza so kupuvawe $500 akcii na Sony. • Sony gi deponira va{ite sredstva na negovata smetka vo banka vo Los Angeles. Bankata prodava amerikansko sredstvo (bankarski depozit).

17. Primeri na smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Amerikanska banka otpi{uva dolg od $100 M na vladata na Argentina so restruktuirawe na dolgot. • Amerikanskata banka koja go dr`i dolgot go namaluva istiot by crediting Argentina's bank accounts.

18. Kako se vramnote`uvaat smetkite na bilansot na pla}awa? • Poradi dvojniot vlez na sekoja transakcija, smetkite na bilansot na pla}awe }e se vramnote`at spored slednava ravenka: tekovna smetka + finansiska smetka + kapitalna smetka = 0

19. Smetki na bilans na pla}awa • Sekoja od trite 3 po{iroki smetki ponatamu podetalno se podeleni: • Tekovna smetka: uvoz i izvoz • Trgovija (stoki kako DVD) • Uslugi (pla}awa za uslugi, transport, turizam i sl.) • Dohodni primawa (pla}awa po osnov na kamati i dividendi, zarabotuvawa na firmi i rabotnici vo stranski zemji) • Tekovna smetka: neto unilateralni transferi • Podaroci (transferi) me|u zemji, koi ne se povrzani so kupuvawe na stoki, uslugi ili sredstva.

20. Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Kapitalna smetka: vklu~uva transferi na specijalni sredstva, za SAD ova e nezna~itelna smetka.

21. Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Finansiska smetka: razlika me|u proda`bi na doma{ni sredstva na stranci i kupuvawa na stranski sredstva od doma{ni gra|ani. • Finansiski (kapitalen) priliv • Strancite pozajmuvaat sredstva na doma{ni gra|ani preku kupuvawe doma{ni sredstva. • Doma|ni sredstvata prodadeni (vo sopstvenost) na stranci se kredit (+) • Finansiski (kapitalen) odliv • Doma{ni gra|ani pozajmuvaat sredstva na stranci preku kupuvawe stranski sredstva. • Stranski sredstvata kupeni od (vo sopstvenost na)doma{ni gra|ani se debit (-)

22. Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Finansiskata smetka ima najmalku tri kategorii: • Oficijalni (me|unarodni) rezervni sredstva • Drugi sredstva • Statisti~ka gre{ka (razlika)

23. Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Statisti~ka razlika • Podatocite za transakciite mo`at da dojdat od razli~ni izvori koi se razlikuvaat vo opfatot, preciznosta i vremeto. • Ottamu smetkite na bilansite na pla}awa retko se izbalansirani vo praktikata. • Statisti~kata gre{ka e smetkata dodadena ili odzemena od finansiskata smetka za da se izbalansira so tekovnata i kapitalnata smetka.

24. Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Oficijalni (me|unarodni) rezervni sredstva: stranski sredstva dr`ani od centralnata banka za prevenirawe od nestabilnost na me|unarodnite pazari. • Sredstvata vklu~uvaat dr`avni obvrznici, valuti, zlato i smetki kaj Me|unarodniot monetaren fonf. • Oficijalnite rezervni sredstva vo sopstvenost na (prodadeni na) stranski centralni banki se kredit (+). • Oficijalnite rezervni sredstva vo sopstvenost na (kupeni od) doma{nata centralna banka se debit (-).

25. Smetki na bilans na pla}awa (prodol`.) • Negativnata vrednost na oficijalnite rezervni sredstva se narekuva bilans na oficijalni poramnuvawa ili “bilans na pla}awa”. • Pretstavuva zbir na tekovnata smetka, kapitalnata smetka, nerezervniot del od finansiskata smetka i statisti~kata gre{ka. • Negativen oficijalen bilans na pla}awa mo`e da indicira deka zemjata gi tro{i (namaluva) svoite oficijalni me|unarodni sredstva ili go zgolemuva dolgot sprema stranskite centralni banki. • Prodavaweto stranska valuta od doma{nata centralna banka i kupuvaweto doma{ni sredstva od stranskite centralni banki se krediti za oficijalnite me|unarodni rezervni sredstva, i ottamu go namaluvaat bilansot na oficijalni poramnuvawa.

26. Smetki na bilans na pla}awa na SAD 2003 vo milijardi dolari

27. Smetki na bilans na pla}awa na SAD 2003 vo milijardi dolari (prodol`.)

28. Smetki na bilans na pla}awa na SAD • SAD imaat najnegativno neto stransko bogatstvo vo svetot i ottamu se najgolemata dol`ni~ka nacija vo svetot. • Nivniot deficit vo tekovnata smetka vo 2004 godina be{e 670 milijardi $, taka neto stranskoto bogatstvo prodol`i da opa|a. • Vrednosta na stranskite sredstva dr`ani od SAD od 1980 se zgolemi, no obvrskite na SAD (dolgot dr`an od strancite) se zgolemuvaa pobrzo.

29. Smetki na bilans na pla}awa na SAD (prodol`.)

30. Smetki na bilans na pla}awa na SAD (prodol`.) • Okolu 70% od stranskite sredstva dr`ani od SAD se denominirani vo stranski valuti i skoro site obvrski (dolg) na SAD se denominirani vo dolari. • Promenite vo devizniot kurs vlijaat vrz vrednosta na neto stranskoto bogatstvo (bruto stranski sredstva minus bruto stranski obvrski). • Deprecijacijata na SAD dolarot gi pravi pove}e vredni stranskite sredstva dr`ani od gra|anite na SAD, no ne ja menuva dolarskata vrednost na dolgot denominiran vo SAD dolari.

31. Zaklu~ok • GNP na zemjata e pribli`no ednakov na dohodot zaraboten od nejzinite faktori na proizvodstvo. • Vo otvorena ekonomija, GNP e ednakov na zbirot od potro{uva~kata, investiciite, dr`avnata potro{uva~ka i tekovnata smetka. • GDP e ednakov na GNP minus neto dohodi od faktori od stranstvo. GDP go meri autputot proizveden vo granicite na zemjata.

32. Zaklu~ok (prodol`.) • Nacionalnite za{tedi minus doma{nite investicii se ednakvi na tekovnata smetka (≈ izvoz minus uvoz). • Tekovnata smetka e ednakva na neto stranskite investicii na zemjata (neto odliv na finansiski sredstva). • Smetkite na bilansite na pla}awa gi evidentiraat tekovite na stoki i uslugi i tekovite na finansiski sredstva me|u zemjite. • Ima tri osnovni dela (smetki): tekovna smetka, finansiska smetka i kapitalna smetka. • Tekovite na dobra i uslugi se evidentiraat vo tekovnata smetka, tekovite na finansiski sredstva se evidentiraat vo finansiskata smetka.

33. Zaklu~ok (prodol`.) • Oficijalnite me|unarodni rezervni sredstva se komponenta na finansiskata smetka koja gi evidentira oficijalnite smetki dr`ani od centralnite banki. • Bilansot na oficijalni poramnuvawa e negativnata vrednost na oficijalnite me|unarodni rezervi i ja poka`uva relativnata vrednost na stranskite sredstva koi gi dr`i centralnata banka vo odnos na doma{nite sredstva na stranskite centralni banki. • SAD se najgolemata dol`ni~ka nacija i nivniot nadvore{en dolg prodol`uva da se zgolemuva zatoa {to nivnata tekovna smetka prodol`uva da bide negativna.