Informativno – promocijska delavnica SOCIALNO PODJETNIŠTVO

1. Informativno – promocijska delavnicaSOCIALNO PODJETNIŠTVO Žalec, 23.10.2013

2. Vsebina delavnice • Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP); • Kaj je socialno podjetništvo, načela socialnega podjetništva, kaj se • pričakuje od bodočih socialnih podjetnikov; • Predstavitev ZSocP: • registrski postopek, • odločitev za tip socialnega podjetja, • akt socialnega podjetja, • pogoji za ohranitev statusa socialnega podjetja, • drugi pogoji, ki jih mora socialno podjetje upoštevati pri poslovanju, • prepoved poslovanja in prenehanja statusa.

3. Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) • 2011 je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, ki se je pričel uporabljati s 1.1.2012 (Uradni list RS, št. 20/11); • pristojno ministrstvo po ZSocP je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ); • skladno s 7. in 48. členom ZSocP je Vlada RS septembra 2011 ustanovila ter imenovala člane Sveta za socialno podjetništvo (Svet); • pristojnosti Sveta: oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, priprava strategije razvoja • Svet je pripravil in potrdil Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016 (Strategija), dne 27.6.2013, Vlada RS pa je Strategijo sprejela dne 25.7.2013;

4. Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) (2) • Strategija temelji na treh strateških ciljih: • (1)povečanje prepoznavnosti socialnega podjetništva in vedenje o načelih socialnega podjetništva, • (2) nadgradnja obstoječega podpornega okolja za podjetništvo ter • (3) spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela. • MDDSZ pripravi Program ukrepov za izvajanje Strategije za leti 2013 in 2014 (Program), ki predstavlja izvedbeni dokument Strategije; • Program bo vseboval nabor konkretnih ukrepov za doseganje ciljev Strategije, določal nosilce posameznih ukrepov ter obseg sredstev proračuna RS in sredstev kohezijske politike, ki jih bodo resorna ministrstva namenila za izvedbo ukrepov Programa.

5. Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) (3) • Slovenski inštitut za revizijo je pripravil posebne računovodske standarde za socialna podjetja – SRS 40 – računovodske rešitve v socialnih podjetjih (Ur.l. RS, št.2/12); • MDDSZ je vzpostavilo evidenco socialnih podjetij, ki je objavljena na spletni strani: • http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/

6. Kaj je socialno podjetništvo? (1) ZSocP opredeljuje socialno podjetništvo kot trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, pri čemer ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti. Socialno podjetništvo je oblika družbeno odgovornega podjetništva, saj: • krepi družbeno solidarnost in kohezijo, • spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, • krepi inovativnost družbe za razreševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, • zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, • razvija nove možnosti za zaposlovanje ranljivih oseb na trgu dela.   V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po načelih socialnega podjetništva:

7. Kaj je socialno podjetništvo? (2) Načela socialnega podjetništva: • NAČELO AVTONOMNE POBUDE - nepridobitna pravna oseba je ustanovljena na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev; • NAČELO NEPRIDOBITNEGA NAMENA USTANOVITVE - namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička; • NAČELO OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI V JAVNEM INTERESU - nepridobitna pravna oseba je ustanovljena pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes; • NAČELO PROSTOVOLJNOSTI DELOVANJA - člani v nepridobitni pravni osebi delujejo prostovoljno; • NAČELO NEODVISNOSTI - nepridobitna pravna oseba je pri upravljanju samostojna; • NAČELO TRŽNE NARAVNANOSTI - nepridobitna pravna oseba s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno posluje po tržnih zakonitostih;

8. Kaj je socialno podjetništvo? (3) Načela socialnega podjetništva: • NAČELO VKLJUČEVANJA PROSTOVOLJSKEGA DELA - nepridobitna pravna oseba praviloma vključuje prostovoljsko delo; • NAČELO ENAKOPRAVNOSTI ČLANSTVA - posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu »en član – en glas«, neodvisno od deleža vloženega kapitala; • NAČELO SODELOVANJA DELEŽNIKOV PRI UPRAVLJANJU - nepridobitna pravna oseba v odločanje vključuje tudi deležnike; • NAČELO NEPROFITNOSTI DELOVANJA - premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki nepridobitna pravna oseba uporablja za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno z ZSocP omejena; • NAČELO PREGLEDNOSTI POSLOVANJA - nepridobitna pravna oseba zagotavlja preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem; • NAČELO JAVNO KORISTNEGA DELOVANJA - nepridobitna pravna oseba trajno deluje v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti.

9. Kaj je socialno podjetništvo? (4) Glede na načela socialno podjetništvo odlikuje predvsem: • demokratično vodenje podjetij, odločanje ni odvisno od deleža vloženega kapitala, enakopravnost članstva (1 deležnik / 1 glas), • visoko stopnjo avtonomijo (prostovoljna odločitev za ustanovitev) , • delovanje v korist svojih članov, uporabnikov, skupnosti ter ranljivih skupin oseb, • aktivno vključevanje vseh deležnikov, • tržna naravnanost • vlaganje dobička in presežkov prihodkov v dejavnost ali v lokalno okolje. Načela lahko razumemo tudi kot “odličnost socialnega podjetništva”, ki vpliva na oblikovanje novih vrednot podjetništva ter vrednot družbe kot celote.

10. Kaj je socialno podjetništvo? (5) • dinamična oblika podjetništva, pa vendar osnovni cilj poslovanja ni ustvarjanja dobička, temveč reševanje družbenih problemov s spodbujanjem razvoja družbenih inovacij; • rešuje določene družbene probleme in s svojim delovanjem dosega pozitiven družbeni učinek; • je družbeno odgovorno poslovanje, v ospredju postavlja skrb za ljudi in za okolje v katerem deluje ter ustvarja zaposlitvene možnosti za ranljive skupine oseb, ki na trgu dela težje najdejo primerno zaposlitev; • je podjetništvo, ki se s svojimi produkti/storitvami odziva na potrebe lokalne ali širše skupnosti, ob doslednem upoštevanju etike poslovanja; • vstopa torej na tržne segmente, na katere tradicionalni zasebni pa tudi javni sektor ne želita oziroma ne moreta vstopati.

11. Kdo je socialni podjetnik? • je oseba, ki ima rada izzive, ima vizijo o drugačnem pristopu k poslovanju – takšnem, ki vključuje vrednote in ne zgolj želje po dobičku, • je oseba, ki ima sposobnost iskanja poslovnih priložnosti na področjih kjer drugi teh priložnosti ne vidijo, • v reševanju družbenih, okoljskih ter drugih problemov vidi svojo poslovno priložnost, • razvija nove oblike zaposlovanja za ranljive skupine na trgu dela, • spodbuja sodelovanje med ljudmi.

12. Kaj se pričakuje od socialnega podjetnika • da pozna svoje poslanstvo - torej najširši namen ustanovitve in delovanja socialnega podjetja, • ima poslovno idejo s povsem podjetniško logiko, ki temelji na samovzdržnosti socialnega podjetja (so.p.), • da ima poslovno idejo, kot poslovno priložnost, preverjeno s poslovnim načrtom, • ima vizijo razvoja socialnega podjetja, • pozna trenutno stanje v podjetju (vire, strukturo podjetja, organizacijo, ekipo, partnerje, kapacitete, prihodke, stroške), • pozna svoje poslovno okolje, svojo branžo v kateri delujejo (družbene, ekonomske in druge trende v okolju, v katerem deluje), • poznajo svoj trg/tržni segment (ciljne skupine kupcev/uporabnikov, ponudbo in povpraševanje, cenovno elastičnost, ipd.).

13. Področja in dejavnosti socialnega podjetništva Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo na področjih: • socialnega varstva, družinskega varstva, varstva invalidov, • znanosti, raziskovanja, izobraževanja , vzgoje ter zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela, • varstva in promocije zdravja, • zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, • ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali, • spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije, • turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem), • trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva, • kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine, • amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija, • reševanja in zaščite, • spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti, • podpornih storitev za socialna podjetja.

14. Posebni pogoji zaposlovanja (ranljive skupine) Socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela • invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa; • brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo; • brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več • brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve); • brezposelnih oseb: - nad 55 let starosti, - pripadnikov romske skupnosti, - mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja, • - ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (v nadaljnjem besedilu: težje zaposljive osebe).

15. Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (1) Z vpisom dostavka »socialno podjetje/so.p.« pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco, le ta pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno podjetje. Socialno podjetje lahko ustanovijo le nepridobitne pravne osebe • ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička. Postopek registracije socialnega podjetja poteka ob upoštevanju: • določb zakonodaje, ki ureja organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ter • v skladu z določbami ZSocP.

16. Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (3) • vlogo za registracijo socialnega podjetja se odda na pristojni registrski organ, vlogo se odda na pristojni registrski organ tudi v postopku spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerim se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje – t.j. v postopku do-registracija; • v postopku do-registracije mora registrski organ preveriti tudi podatek, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev; • registrski organ mora v postopku registracije/do-registracije ugotavljati tudi skladnost akta o ustanovitvi oziroma temeljnega akta z določbami 12. člena ZSocP, ki določa vsebino akta socialnega podjetja; • v postopku registracije morajo ustanovitelji in registrski organi upoštevati določbe 9. člena ZSocP, ki določajo omejitve glede ustanovitve socialnega podjetja.

17. Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (4) Omejitve po 9. členu ZSocP: • pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja na katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce; • nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena članica politična stranka; • statusa socialnega podjetja tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti; • nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, tudi če ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (register invalidskih podjetij in seznam zaposlitvenih centrov vodi MDDSZ ); • če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta (do-registracija), s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje v stečajnem postopku, postopku sodne poravnave ali likvidacije ali če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev.

18. Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (5) • registrski organ: • z aktom odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma sprememb v register, • odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje“; • registrski organ posreduje en izvod akta MDDSZ za vzpostavitev evidence socialnih podjetij; • socialna podjetja se vodijo tudi v Poslovnem registru RS, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Register omogoča dostop do seznama socialnih podjetij, za ta namen je oblikovana posebna podoblika ter vpogled v posamezne listine socialnih podjetij.

19. Odločitev za tip socialnega podjetja (8. člen) • socialno podjetje tipa Aje ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovalo najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja ali • socialno podjetje tipa Bje ustanovljeno za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin oseb na trgu dela tako, da bo določeno dejavnost socialno podjetje opravljalo s trajnim zaposlovanjem (najmanj za 12 mesecev z najmanj polovičnem delovnim časom) najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev

20. Pogoji za ohranitev statusa so.p. (8., 19. in 25. člen ZSocP ter Pravilnik) (1)

21. Pogoji za ohranitev statusa so.p. (8., 19. in 25. člen ZSocP ter Pravilnik) (2)

22. Drugi pogoji (4., 9., 11., 22. in 26. člen ZSocP)

23. Prepoved poslovanja in prenehanje statusa (20. člen ZSocP) (1)

24. Prepoved poslovanja in prenehanje statusa (20. člen ZSocP) (2)

25. Prepoved poslovanja in prenehanje statusa (20. člen ZSocP) (3) • pravnomočno odločbo o prepovedi poslovanja kot socialno podjetje izda MDDSZ ter posreduje pristojnemu registrskemu organu, kiiz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno podjetje«; • z dnem pravnomočnosti odločbe MDDSZ za nepridobitno pravno osebo prenehajo vse oblike spodbud; • morebitna neporabljena javna sredstva oziroma sredstva pridobljena na podlagi oprostitev obveznosti ali olajšav, mora nepridobitna pravna oseba vrniti.

26. Prednosti in slabosti socialnega podjetja Prednosti: • Spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči • Pridobivanje posebnih olajšav oz. spodbud za izvajanje so.p. in zaposlovanja določenega tipa delavcev Slabosti: • Delitev dobička • Relativno omejen izbor dejavnosti so.p. tipa A

27. Namen dobička v socialnem podjetju So.P. lahko presežek dohodkov nameni: • Za širitev obstoječe dejavnosti • Povečanje premoženja so.p. • Ohranjanje in povečanje števila delovnih mest • Izobraževanje delavcev in prostovoljcev in • Razvoj drugih dejavnosti Delitev dobička: Lahko se deli med člane, upravo, delavcem, le v primeru: • da ta delež ne presega 20% vsega ustvarjenega dobička v določenem letu • da presežek prihodkov ne presega neporabljena javna sredstva • Delavci ne smejo biti izključeni iz delitve dobička

28. Koristne informacije • v pomoč pri delu vam bo priročnik o socialnem podjetništvu, ki je bil pripravljen v okviru projekta Socialni inovatorji prihodnosti Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, priročnik je objavljen na spletni strani »Socialnih inovatorjev prihodnosti«: http://www.socialni-inovatorji.si/knjiga/socialno-podjetnistvo; • brošura “Socialno podjetništvo kot priložnost za razvoj kmetijstva in podeželja”, Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije; • spletna stran MDDSZ, ki je namenjena socialnemu podjetništvu: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/; •  register invalidskih podjetij in seznam zaposlitvenih centrov, objavljena na spletni strani MDDSZ:http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/invalidska_podjetja_v_rs/register_invalidskih_podjetij/in http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/zaposlitveni_centri/.

29. Socialna podjetja v Sloveniji • na dan 14.10.2013 je v Sloveniji registriranih 22 socialnih podjetij http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo evidenca_so_p/ CENTER PONOVNE UPORABE, izvajanje postopkov za ponovno uporabo rabljene opreme, d. o. o., so. p. S pomočjo denarja iz Evropskega socialnega sklada in ministrstva za delo je pred tremi leti začel delovati prvi Center ponovne uporabe (reuse center) pri nas. V njem odslužene predmete prenovijo in popravijo ter prodajo za simbolično ceno. Zdaj deluje sedem centrov ponovne uporabe. http://www.youtube.com/watch?v=FHFYhtoPQl0&feature=em-upload_owner