Tema br. 4 Funkcionirawe na ekonomskiot sistem na Republika Makedonija

1. Tema br. 4Funkcionirawe naekonomskiot sistem na Republika Makedonija Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje

2. Sodr`ina 1. Struktura spored sektorite na sopstvenost; 2. Sozdavawe i karakteristiki na op{testvenata soptvenost; 3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost; 4. Problemi vo tekot na privatizacijata; 5. Evolucija na originerno-privatnata sopstvenost; 6. Uloga i karakter na dr`avniot i javniot sektor vo ekonomijata na Makedonija;

3. 1. Struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost • Vidovite sopstvenost pretstavuvaat osnoven element na sekoj ekonomski sistem • Karakterot na sekoj ekonomski sistem e prilagoden na dominantniot vid na sopstvenost; • Vidovi sektori na sopstvenost vo Makedonija denes: • Privatni zemjodelski doma}instva (so tradicionalna podelba na trudot); • Malo privatno stopanstvo (so pretpriemni~ko upravuvawe); • Sredno i krupno privatno stopanstvo (so menaxersko upravuvawe); • Sektor na javna sopstvenost (so tehnomenaxersko upravuvawe); • Sektor na me{ovita sopstvenost;

4. 1. Struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost • Struktura na stopanstvoto spored sektori = procentualno u~estvo na oddelnite sektori vo sozdavaweto na BDP • Vo samoupravno pazarniot sistem (1950-90), op{testveniot sektor: • Poseduval 90% od vkupniot kapital; • Sozdaval nad 80% od BDP; • Vrabotuval nad 2/3 od rabotnata sila; • Se zgolemil za 5-6 pati od 1950 do 1990 g.; • Privatniot sektor – ograni~uvan vo brojot na vrabotenite (5-10) i sredstvata za rabota (kapitalot): • Poseduval 10% od vkupniot kapital; • Sozdaval pod 20% od BDP • Porasnal (samo) za 100% od 1950 do 1990 g.; • Dejnosti: zemjodelie (70% od povr{inite i nad 90% od mehanizacijata i dobitokot); zanaet~istvo; ugostitelstvo; i soobra}aj;

5. 1. Struktura na stopanstvoto spored sektorite na sopstvenost • Po 1990 g. sledat promeni – privatniot sektor stanuva dominanten; vo 2001 g.: • Sozdava 86% od vkupniot prihod; • Vrabotuva 80% od rabotnata sila; • Sozdava 66% od vkupnata dobivka; • Opfa}a 89% od registriranite stopanski subjekti; • Dr`avniot (javniot) sektor sozdava 20% – 30% od BDP; • Me{ovit sektor (privatna i dr`avna sopstve-nost) – ne e preodna forma tuka normalen sektor vo sekoja sovremena pazarna ekonomija; vo Makedonija se nao|a vo proces na dooformuvawe.

6. 2. Sozdavawe i karakteristiki na op{testvenata sopstvenost • Sozdadena na dva na~ini: • Derivativen (izveden) na~in = preku nacionalizacija i konfiskacija  (pomal del) • Origineren (izvoren) na~in = preku {irewe (investirawe i razvoj) na op{testveniot sektor  osnoven na~in • Se razlikuvaat dva periodi vo vrska so op{tes-tvenata sopstvenost: • Do 1974 godina – samoupravuvawe, no so priznavawe na vrednost na op{testveniot kapital • Po 1974 godina – samoupravno zdru`en trud = samo trudot, a ne i kapitalot, sozdava dodadena vrednost. • Problemi od op{testvenata sopstvenost

7. 3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost • Transformacijata na op{testveniot kapital vo Makedonija e zapo~nata 1989 godina so Zakonot za op{testveniot kapital; Osnovni karakteristiki: • Interni akcii  pravo na niv imaa samo za vrabotenite; • Proda`ba spored smetkovodstvena (a ne realna) vrednost; • Otplata vo rok od 10 godini, preku otkup na emisijata na novi (dopolnitelni) akcii, preku del od platite na vrabotenite • Ishod: • Otkup na kapitalot na pretprijatijata po nerealna vrednost; • Otkup bez uplata na gotovi pari, tuku preku fiktivno zgolemeni plati; • Vo Makedonija toj model e sproveduvan do 1991 godina (najdolgo od site republiki na porane{na YU) i ostavil beleg na celata podocne`na privatizacija. So nego bile transformirani i barem delumno privatizirani polovina od pretprijatijata;

8. 3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost • Transformacijata na op{testveniot kapital (priva-tizacijata) vo Makedonija e prodol`ena 1993 godina so Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{-testven kapital; • Celi na privatizacijata: • Pretvorawe na sopstvenosta od op{testvena vo privatna; • Sozdavawe titulari na sopstvenosta; • Korporatizirawe na pretprijatijata; • Podobruvawe na upravuva~kata efikasnost; • Porast na efikasnosta vo koristeweto na sredstvata (kapitalot); • Ovozmo`uvawe razni oblici na prestruktuirawe na pretprijatijata; • Privlekuvawe stranski direktni investicii; • Namaluvawe na zadol`enosta na dr`avata; • Iskoristuvawe na za{tedite na naselenieto; • Razvoj na integralen pazar (pazar na stoki, uslugi, kapital i rabotna sila) vo Makedonija;

9. 3. Transformacija na op{testvenata sopstvenost • Model na privatizacijata: • Pristap “slu~aj-po-slu~aj” (a ne masovna privatizacija); • Procenka na vrednosta (spored posebna metodologija); • Priznavawe na prethodnata privatizacija, po izvr{ena kontrola i revizija na nejzinata ispravnost; • Javna proda`ba preku tenderi; • Pravo na kupuvawe na sekoj (i doma{ni i stranski dr`avjani); • Popusti za vrabotenite (za 30% od op{testveniot kapital), vo visina od 30% od vrednosta + 1% za sekoja godina raboten sta` vo pretprijatieto; • Predvideni rali~ni modeli za privatizacija, vo zavisnost od goleminata na sekoe pretprijatie; • Pla}awe na maksimum 5-godi{ni rati, so upla}awe u~estvo (razli~no kaj mali, sredni i golemi pretpri i modeli na privat.); • Del od op{testveniot kapital besplatno transferiran na FPIOM; • Postepeno vklu~uvawe na pretprijatijata od oddelni dejnosti, vo zavisnost od nivnata pazarna polo`ba; • Sproveduvawe na privatizacijata preku ARMTPOK

10. 4. Problemi vo tekot na privatizacijata • Nepovolni vnatre{ni i nadvore{ni uslovi so tekot na sproveduvaweto  • Otsustvo na pove}e ponuduva~i od stranstvo • Otsustvo na pove}e doma{ni ponuduva~i • Otsustvo na konkurencija za poka~uvawe na cenata • Modelirawe na privatizacijata kon prete`no “insajderska” privatizacija  • Koristewe na internite akcii kako plateno u~estvo ({to e pravno sosema izdr`ano) • U~estvo (~esto bez jasno razbirawe na su{tinata) na site vraboteni vo privatizacijata; • Pritisoci i uceni??? • Otsustvo na zna~itelen stepen na prestruktuirawe  ne dojde do zna~itelen porast na efikasnosta • Nisko u~estvo na stranski kapital vo privatizacijata • Nizok stepen na koncentracija na sopstvenosta • Nedovolna transparentnost pri privatizacijata

11. 5. Evolucija na originerno-privatnata sopstvenost; • Privatniot sektor ne se sozdava samo preku privatizacijata (derivativen metod), tuku i preku direktno investirawe na privaten kapital (origineren metod) • Liberalizacija na zakonodavstvoto za privatnata sopstvenost u{te na po~etokot na tranzicijata  privatnata sopstvenost e dozvolena re~isi vo site dejnosti • Pojava i razvoj na mali i sredni pretprijatija (MSP)  pretpriemni{tvo i samovrabotuvawe • Razli~en intenzitet na formirawe MSP vo razli~ni dejnosti  princip na lukrativnost i barieri na vlezot na pazarot • Zaedni~ki vlo`uvawa so stranski partneri • Denacionalizacija i razvoj na privatnata sopstvenost

12. 6. Uloga i karakter na dr`avniot i javniot sektor vo ekonomijata na Makedonija; • Konfuzija me|u poimite dr`avna i javna sopstvenost • Vo ekonomskiot sistem za javen sektor se smetaat delovnite aktivnosti so koi se zadovoluvaat po{iroki javni interesi. • Dva kriteriumi za odreduvawe javna i privatna sopstvenost, t.e. javni i privatni dobra: • (ne)rivalitetot vo konzumiraweto na dobrata i uslugite (internalizirawe i na pozitivnite i na negativnite efekti); • (ne)mo`nost za isklu~uvawe na onie koi ne pla}aat za upotrebata na dobrata i uslugite (efikasnost); • Drug kriterium: dr`avna sopstvenost e sopstvenost na dr`avnite organi (na nacionalno ili lokalno nivo), a javna e sopstvenosta na organite na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija na lokalno nivo; • Dr`avna sopstvenost = dr`avni organi, ministerstva, agencii, u~ili{ta, bolnici, fakulteti i tn. i pretprijatija osnovani od dr`avata.

13. 6. Uloga i karakter na dr`avniot i javniot sektor vo ekonomijata na Makedonija; • Javnite pretprijatija, vo princip, se osnovaat vo dejnosti koi se od javen karakter i javen interes. • Dejnost od javen interes pretstavuva takva dejnost so koja se zadovoluvaat potrebite na pogolem del od gra|anite; • Bitna razlika  javna dejnost i javna sopstvenost! • Dejnosta mo`e da bide javna a da ja ostvaruva pretprijatie vo privatna sopstvenost – toga{ taa ostanuva pove}e regulirana dejnost; dr`avata gi odreduva zadol`itelnite uslovi pod koi dejnosta }e se ostvaruva, a ~esto, osobeno ako nema konkurencija, i cenite na proizvodite i uslugite.