Tema br. 12 Struktura i politika na stopanska struktura vo Republika Makedonija

1. Tema br. 12Struktura i politika na stopanska strukturavo Republika Makedonija Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje

2. Sodr`ina I 1. Poim i zna~ewe na stopanskata struktura 2. Tehnolo{kiot progres i drugi faktori na strukturni promeni 3. Stopanska struktura spored dejnosti 4. Nacionalna klasifikacija na dejnostite 5. Strukturata i nejzinite promeni vo Makedonija

3. Poim i zna~ewe na stopanskata struktura • Pokraj sektorite na sopstvenosta, ekonomijata se prou~uva i spored dejnostite; • So prou~uvawe na dejnostite na edna ekonomija se zapoznavaat nejzi-nite op{ti karakteristiki • Poimot ekonomija zna~i vkupna ekonomska aktivnost {to se ostva-ruva vo dejnostite i grankite koi se me|usebno tesno povrzani i zavisni • Pod poimot struktura se podrazbira sostavot na ekonomijata, odnosno u~estvoto i zastapenosta na oddelni sektori, dejnosti i granki vo vkupnata ekonomija • Kako procentualen sostav na ekonomijata, nejzinata struktura mo`e da se analizira preku: • Procentot na u~estvo na grankite i dejnostite vo sozdavaweto na BDP • Procentot na u~estvo na vrabotenite vo dejnostite i grankite • Procentot na alokacijata na osnovnite sredstva vo dejnostite i grankite • Strukturni promeni se menuvaweto na strukturata na dejnostite vo edna ekonomija, t.e. promenata na agregatnata ponuda po vid na p/di i ..

4. Tehnolo{ki promeni i drugi faktori na strukturnite promeni • Tehnolo{kiot progres e osnoven faktor na promenata na stopanskata struktura • Tehn. progres ne se slu~uva ednakvo i istovremeno vo site dejnosti i granki; tamu kade ima primena na novi nau~ni i tehnolo{ki otkritija tie dejnosti i granki se razvivaat pobrzo, a drugite zaostanuvaat • “Tehnolo{ki revoluci” pretstavuvaat fundamentalni nau~ni otkri-tija (parna ma{ina, elektri~na energija, motori so vnatre{no sogo-ruvawe, informatika), po koi doa|a do promena na celokupnite eko-nomski sistemi • Posebno bitni se tehnolo{kite promeni vo koristeweto energensite • Drugi faktori na strukturni promeni se: • Promeni vo vkusovite na potro{uva~ite; • Ugleduvaweto na drugi (vo stranstvo) – demonstracionen efekt; • Socijalno-ekonomski promeni • Promeni vo na~inot na koristeweto na prirodnite uslovi i pogodnosti; • Faktori od op{testvena priroda: vojni, revolucii, osamostojuvawe i tn.

5. Stopanskata struktura spored dejnosti • Za analiza na stopanskata struktura se pravat podelbi spored razli~ni aspekti. • Edna podelba e spored dejnostite: • 1. primarni dejnosti – direktno dejstvuvawe vrz prirodata  zemjode-lie, {umarstvo, rudarstvo, vodostopanstvo ribarstvo • 2. sekundarni dejnosti – prerabotka na surovinite od prirodata  pre-rabotuva~ka industrija, grade`ni{tvo i zanaet~istvo • 3. tercijarni dejnosti (uslugi) – promet na proizvodi i uslugi  trgo-vija, soobra}aj, bankarstvo, obrazovanie, zdravstvo, informacii i tn. • Kaj nerazvienite dr`avi diminiraat primarnite, kaj (po)razvienite dominiraat sekundarnite, a kaj visoko razvienite tercijarnite dejnosti; taa zakonomernost va`i i kako fazi na razvoj na 1 dr`ava • Istata zakonomernost se odnesuva i na u~estvoto na vrabotenite • Vo Makedonija, po II Sv. vojna, primarniot sektor sozdaval nad 40% od OP i vrabotuval nad 60% od rab. sila, a vo ’90 sozdaval 18% od OP i 15-20% od rab. sila. Kaj drugite dejnosti e obratno, no ne dovolno kaj tercijarniot sektor – Mak. e nedovolno razviena zemja

6. Nacionalna klasifikacija na dejnostite • Vo novata Nacionalna klasifikacija na dejnostite vo Makedonija od 1998 g, koja e usoglasena so drugite dr`avi, prva promena e napu{taweto na podelbata na stopanski i nestopanski dejnosti  site dejnosti u~estvuvaat vo sozdavaweto na BDP • Novata klasifikacija e usoglasena so me|unarodnata standardna klasifikacija i so klasifikacijata koja se primenuva vo EU. • Spored nea, vkupnata ekonomska aktivnost e podelena na sektori, koi ponatamu se podeleni na oddeli, koi se podeleni na grupi, pa na klasi, koi se na kraj podeleni na potklasi • Postojat 17 sektori, a bitni razliki se: • Izdvojuvawe na ribarstvoto od zemjodelstvoto • Dekomponirawe na industrijata, od koja se odvoeni rudarstvoto i energetikata, a kako industrija ostanuva samo prarbotuva~kata ind. • Posebno mesto imaat uslugite, od koi golem del porano se smetaa nestopanski dejnosti • Postoi problem na sporedb na podatocite po novata i starata klasi.

7. Struktura i nejzinite promeni vo Makedonija • Osnovna strukturna promena vo ekonomijata na Makedonija do 1990 e namaluvawe na procentualnoto u~estvo na zemjodelstvoto (proces na deagrarizacija) so ednovremen porast na u~estvoto na industrijata (proces na industrijalizacija) • Vo ’50-te g. zemjodelieto u~estvuvalo so okolu 40% vo sozdavaweto na OP a industrijata pod 20%, a vo ’80-te g, sostojbata e obratna, iako edovreme-no rastele apsolutnite iznosi i na dvete dejnosti • Vo ’90-te godini doa|a do razli~na struktura, no ne kako rezultat na porastot na zemjodelstvoto, tuku zaradi golemo opa|awe na industrijata • Vo tekot na ’90-te godini stopanskata struktura na Makedonija se promenuva pod vlijanie na pove}e fakori: tranzicija, prifa}awe na tehnolo{ki inovacii, op{ti uslovi i tn.

8. Politika na stopanska struktura i ulogata na dr`avata • Politikata na stopanska struktura pretstavuva zbir od merki i instrumenti so koi dr`avaat vlijae vrz formiraweto na stopanskata struktura vo posakuvana nasoka • Kaj pazarnite ekonomii prvenstven faktor na odreduvawe na stopans-kata struktura e pazarot; opredeluvaweto koi dejnosti i granki }e bidat zastapeni vo ekonomskata aktivnost, vo osnova, se opredeluva pod vlijanieto na ponudata i pobaruva~kata, t.e. pazarnite signali • Vo site porane{ni socijalisti~ki zemji (i vo Makedonija) stopanska-ta struktura se opredeluvala plannski, no kaj site taa ostanala suboptimalna. • Niedna ekonomija ne mo`e da gi zadovoluva site svoi potrebi samata, pa zatoa strukturata na sekoja ekonomija treba da se bazira na toa kade postojat relativni (komparativni ili konkurentni) prednosti • Pri pottiknuvaweto treba da se po~ituva proekten pristap, t.e. da se pottiknuvaat uslovite za profitabilnost na oddelni dejnosti i granki, a ne da se vr{i selekcija na “dobri” i “lo{i” dejnosti i gran.

9. Formirawe nova stopanska struktura na Makedonija • Od po~etokot na ’90-te godini stopanskata struktura na Makedonija se nao|a vo proces na temelni strukturni promeni, koi se odnesuvaat na karakterot na sopstvenosta, upravuvaweto so firmite i nivnite proizvodni programi • Postoe~kata struktura nasledena od prethodniot period e razgradena, no s# u{te ne dovolno • Modernizacijata na stopans-kata struktura na Makedonija treba da se izvr{i vo nared-niot period kako uslov na ekonomski progres

10. Usoglasenost i disproporcii vo ekonomskata struktura • Osnovna karakteristika koja se pretpostavuva za edna stopanska struktura e usoglasenosta na odnosite me|u oddelnite dejnosti i granki; • Strukturata treba da pretstavuva odraz na objektivni ekonomski pri~ini (ceni na faktorite, profitabilnost na oddelni dejnosti i tn), a ne na subjektivni `elbi na politi~arite • Vo porane{niot (socijalisti~kiot) period vo Makedonija stopanska-ta struktura bila izgdraduvana pred s# vrz osnova na `elbite i ideo-logijata, kako i vrz osnova na odnosite na silite vo Federacijata • Takvata politika sozdava struktura vo koja postojat disproporcii vo agregatnite ponuda i pobaruva~ka • Merki za re{avawe na disproporciite se: • Na kratok rok: uvoz (na ona {to nedostasuva) i izvoz (na vi{okot) • Na dolg rok: preku izgradba na novi i modernizacija na postojni kapacite • Liberalizacija za osloboduvawe na dejstvuvawe na pazarot i “horizontalno” (nediskriminatorsko) pottiknuvawe od dr`avata

11. Principi na politikata na stopanska struktura • Ekonomskata politika za sozdavawe adekvatna stopanska struktura treba da se bazira na slednite principi: • Komplementarnost (nadovrzuvawe)  {to zna~i vodewe smetka za faktot deka dejnostite i grankite se direktno povrzani i me|usebno zavisni; politikata treba da obezbedi sinhroniziran (usoglasen) razvoj na povrzanite dejnosti i granki • Akcesornost (dopolnuvawe)  {to zna~i vodewe smetka za toa deka sekoja dejnost pretstavuva del od deloven sinxir (lanec) na formiraweto dodadena vrednost • Diverzifikacija (raznorodnost)  {to zna~i nao|awe pravilen balans na toa kolku }e postoi koncentriranost a kolku raznorodnost na dejnostite i grankite • Klastering (vgrozduvawe)  {to zna~i deka razvojot na povrzani iako razli~ni dejnosti e pobrz dokolku tie dejstvuvaat kako celina vo nastapot (na pazarot i pri lobiraweto pred nositelite na ekonomskata politika) • Proekten pristap • Izvozna orientacija